Ali lahko živali zaznajo potrese: Kaj nam o potresih povedo mravlje, krastače in krave?

Znanstveniki takšnih opažanj dolgo niso jemali resno. V zadnjih letih pa so se začele sistematične raziskave, ki preučujejo, ali živali dejansko reagirajo na okoljske spremembe, ki nastanejo pred večjimi potresi. Čeprav je potrese težko napovedati, več raziskav nakazuje zanimive vzorce v vedenju živali pred seizmičnimi sunki. Moja lastna raziskovalna pot se je začela z naključnim opažanjem v Italiji. Leta 2009 sem pri jezeru San Ruffino preučevala vpliv luninih men na razmnoževanje krastač - ko so krastače za pet dni nenadoma izginile. Vrnile so se šele potem, ko je mesto L'Aquila, oddaljeno približno 80 kilometrov, prizadel potres z magnitudo 6,3. V študiji sem nato prikazala, da je 96 odstotkov navadnih krastač zapustilo svoje razmnoževališče pet dni pred potresom v L'Aquili. Bila je ena prvih raziskav, ki so kvantitativno pokazale spremembo vedenja divjih dvoživk pred seizmično aktivnostjo. Ker imajo dvoživke prepustno kožo, so še posebno občutljive za spremembe v kemiji vode, zato bi lahko njihovo vedenje veljalo za zgodnje opozorilo na potresno aktivnost.