Digitalizacija v muzejih

S sistematičnim zbiranjem, razstavljanjem in ohranjanjem umetnin, dokumentov, artefaktov in drugih človeških dosežkov so muzeji namreč neprecenljivi varuhi kulturne dediščine in kolektivnega spomina človeštva. Njihove zbirke dokumentirajo razvoj človeške kulture, znanosti in tudi družbe nasploh. Restavriranje, arhiviranje in hramba v kontroliranem klimatskem okolju predmete ščiti pred propadanjem, vendar hkrati omejuje možnosti ogleda širšim množicam. Hiter razvoj informacijske tehnologije pa je muzejem ponudil nove možnosti in njihova prizadevanja odprl novim razsežnostim.

Vseprisotna digitalizacija omogoča učinkovito urejanje in upravljanje podatkov ter razvoj inovativnih rešitev. Pomembno prispeva k dostopnosti storitev in trajnostnemu razvoju ter spodbuja digitalno preobrazbo družbe. 3D tiskanju je sledil razvoj tehnologij, ki omogočajo tudi 3D skeniranje. Medtem ko je 3D tiskanje omogočilo izdelavo fizičnih replik, je razvoj 3D skeniranja muzejem omogočil natančen zajem predmetov v digitalni obliki. Digitalizacija je tako vstopila tudi v muzeje, ki z virtualnimi arhivi ohranjajo zgodovino v obliki, bližji današnjim generacijam in bo dostopna tudi prihodnjim. V dobi digitalne preobrazbe tako muzeji v vlogi čuvajev kulturne dediščine združujejo tradicijo z inovacijami. Dolga leta so osnovo za pretvorbo fizičnih predmetov v digitalne oblike predstavljale fotografije, s 3D skeniranjem pa se odpirajo vrata povsem novim oblikam interakcije s predmeti kulturne dediščine.

Razvoj 3D skeniranja je muzejem omogočil natančen zajem predmetov v digitalni obliki.

Tehnologija 3D skeniranja

3D skeniranje je tehnologija, ki z visoko natančnostjo omogoča zajem podatkov tridimenzionalnih podob predmetov. Metode in tehnike se med seboj razlikujejo in muzejem omogočajo prilagodljivost in izbiro najbolj ne-invazivne tehnike glede na velikost ali občutljivost predmeta. Tako npr. tehnika strukturirane svetlobe, pri kateri na predmet, ki ga želimo zajeti, projeciramo vzorec strukturirane svetlobe, omogoča zelo natančen, ne-invaziven in visoko ločljiv zajem površinskih detajlov dragocenih predmetov.

V svetu lahko najdemo nekaj uspešnih primerov arhiviranja 3D modelov umetnin, v Sloveniji pa se ti postopki izvajajo manj pogosto, predvsem zaradi omejenih kadrov, sredstev za nakup napredne 3D opreme in pomanjkanja standardov za dolgoročno hrambo 3D vsebin. Tudi pri implementaciji AR/VR rešitev za ogled virtualnih razstav Slovenija zaostaja. V tej vrzeli so priložnost videli na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.

Projektni pristop

Z digitalizacijo zbirk bo projekt spodbudil razvoj kulturnega turizma in povečal dostopnost kulturnih vsebin, z vključeno inovacijo pa bo še izboljšal izkušnjo virtualnih obiskovalcev. Ob tem ne gre prezreti spodbujanja trajnostnih praks, ki vodijo v boljšo konkurenčnost slovenskih muzejev na globalnem trgu in podaljšujejo življenjsko dobo predmetom. Digitalizacija muzejskih zbirk bo namreč še povečala dostopnost gibalno oviranim, in pomeni dodano vrednost naporom muzejev, ki se z odstranjevanjem arhitektonskih ovir, avdiovizualnih pripomočkov za slepe in gluhe ter spletnim dostopom trudijo zagotoviti dostopnost.

Ob vsem tem pa ne gre pozabiti na izobraževalno vlogo, ki jo imajo muzeji. S svojimi zbirkami in razstavami lahko ozaveščajo javnost o trajnostnem razvoju, zgodovini materialov, ponovni uporabi in pomenu zmanjšanja ogljičnega odtisa ter tako spodbujajo trajnostne prakse med obiskovalci. Digitalizacija muzejskih zbirk tako predstavlja ključ do sodobnega, dostopnega in trajnostnega varovanja kulturne dediščine, čemur Fakulteta za pomorstvo in promet iz Portoroža namenja dodatno pozornost.

prof. dr. Peter Vidmar, Fakulteta za pomorstvo in promet, UL

Digitalizacija skladišča soli Monfort