Liliana Vižintin

Biotska raznovrstnost severnega Jadrana kot skupna odgovornost

Na valovih znanja
, posodobljeno: 8. 04. 2026, 21:00

Rezultati čezmejnega projekta POSEIDONE razkrivajo, kako lahko mreža zelene in modre infrastrukture postane temelj trajnostnega razvoja severnega Jadrana.

Biotska raznovrstnost severnega Jadrana kot skupna odgovornost

Dolgoročno ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti severnega Jadrana zahteva stalno čezmejno povezovanje in sodelovanje.

Foto: iStock/ atosan

Obalni in morski ekosistemi severnega Jadrana so pod vse večjim pritiskom. Spremembe rabe prostora, razdrobljenost in izginjanje habitatov, širjenje sive infrastrukture ter onesnaževanje že desetletja slabijo funkcionalnost ekosistemov. Eden ključnih dejavnikov ohranjanja ekosistemov je ekološka povezljivost, ki omogoča selitev, prilagajanje in preživetje vrst. Le tako lahko v ekosistemih ostanejo aktivni dinamični procesi, ki krepijo njihovo odpornost in podpirajo zagotavljanje ekosistemskih storitev.

V antropocenu, to je v “dobi človeka”, je pomembno, da ekološko povezljivost obravnavamo kot družbeno-ekološko vprašanje, pri katerem se poleg biofizikalnih vidikov upoštevajo tudi družbeni vidiki in pretok ekosistemskih storitev. Relevanten dejavnik, ki vpliva na povezljivost, je na primer visok populacijski pritisk, ovire pa predstavljajo območja intenzivnejše človeške dejavnosti, kjer je zgoščena siva infrastruktura ter intenzivno kmetijstvo. Integrirani pristop obravnavanja ekološke povezljivosti poudarja, da sta dobrobit ljudi in zdravje ekosistemov tesno povezana, ter da morata biti oba vidika upoštevana v procesih upravljanja in odločanja. Ohranjanje ekološke povezljivosti je bistveno tudi pri preprečevanju ali omiljenju negativnih posledic podnebnih sprememb. Zaradi vse obsežnejših kumulativnih pritiskov na biotsko raznovrstnost, ki izvirajo iz razdrobljenosti habitatov, podnebnih sprememb in degradacije ekosistemov bo treba poiskati načine pozitivne interakcije z naravo in soobstoja z drugimi živimi bitji. Pri tem pa je ključno zavedanje, da vrednost narave presega njeno koristnost za človeka. To je eden od bistvenih zaključkov številnih raziskav, ki smo jih izvedli na Mediteranskem inštitutu za okolijske študije ZRS Koper skupaj s partnerji projekta POSEIDONE.

Projekt POSEIDONE, ki se letos zaključuje, je operacija strateškega pomena programa Interreg Italija - Slovenija. Povezala je trinajst partnerjev in sedem pridruženih organizacij, ki jih združuje zavezanost k raziskovanju in upravljanju biotske raznovrstnosti na območju severnega Jadrana. V treh letih izvajanja so bili na obalnem območju od Veneta v Italiji do slovenske obale izvedeni številni ukrepi za krepitev zelene in modre infrastrukture. Nastale so skupne podatkovne baze za sledenje zavarovanim vrstam ter strategije za spodbujanje trajnostnih praks v kmetijstvu, turizmu in mobilnosti. Velik poudarek je bil tudi na vključevanju lokalnih skupnosti - od komunikacijskih kampanj in čistilnih akcij do delavnic za ozaveščanje o pomenu bogate biotske raznovrstnosti in koristi, ki nam jih ta zagotavlja.

Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper je sodelovalo pri pripravi strokovnih podlag o ekosistemskih storitvah, ekološki povezljivosti, prilagajanju na podnebne spremembe, trajnostnega kmetijstva ter pri pilotnih aktivnostih za ohranjanje lokalne agrobiodiverzitete. Na zaključni konferenci v centru Veneto Agricoltura v Vallevecchii (Caorle), kjer je bilo prisotnih več kot 60 predstavnikov partnerskih in lokalnih organizacij, so bili predstavljeni osrednji rezultati projekta. Razprave v tematskih skupinah so razkrile izrazito potrebo po nadaljnji krepitvi sodelovanja, zlasti pri trajnostnem kmetijstvu, izobraževanju in ozaveščanju o biotski raznovrstnosti ter izmenjavi podatkov o zavarovanih vrstah. Glede ekološke povezljivosti je bilo izpostavljena potreba po operativnem usklajevanju na obmejnem območju, na primer z vzpostavitvijo stalnih forumov za razpravo z namenom boljše vključitve te tematike v postopke upravljanja. Naša skupna ugotovitev je, da dolgoročno ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti zahteva stalno čezmejno povezovanje in sodelovanje ter zavezanost vseh deležnikov k trajnostnemu ravnanju, v korist narave in našega skupnega preživetja.

Dr. Liliana Vižintin, Mediteranski inštitut za okoljske študije ZRS Koper

Biotska raznovrstnost severnega Jadrana kot skupna odgovornost

Prispevek je nastal v okviru projekta POSEIDONE – Promocija zelene in modre infrastrukture za nov okoljski razvoj, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija (ITA-SI0400091). Več o projektu na https://www.ita-slo.eu/poseidone