Zgodovina, napisana kot kriminalka in živa kot sedanjost

Bil je 4. oktober 1930. Ob desetih zvečer se je Francesco Sottosanti, učitelj v šoli v Vrhpolju, s kolesom vračal domov iz Vipave, kjer je bil na sestanku in kasneje v gostilni pri občinskem uradu popil nekaj kozarcev s političnim sekretarjem in drugimi znanci. Naslonil je kolo in se povzpel po stopnicah do vhoda. Ko se je pripravljal, da odklene vrata, so odjeknili streli iz puške. Umrl je na domačem pragu, njegova žena, mati petih otrok, ki je pričakovala šestega, je prizor videla z okna. Svojega najmlajšega je držala v naročju. Sottosanti je bil star 36 let. Njegova žena Alfonsina je bila štiri leta mlajša. V Vrhpolje sta prišla kot učitelja iz tako rekoč najbolj oddaljenega kraja takratne italijanske države, iz mesteca Piazza Armerina v okolici Enne na Siciliji.

Sottosantija so italijanski časopisi takoj razglasili za žrtev političnega nasilja in etničnega sovraštva. Postal je “fašistični mučenik” in te besede so napisali tudi na njegov nagrobnik v domačem mestu v osrednji Siciliji. Bil je dobra zgodba za fašistični propagandni stroj: dobronamerni in nedolžni italijanski učitelj, ki je šel izpolnjevat civilizacijsko poslanstvo na pridobljena ozemlja, v nove pokrajine, in so ga tam uporniki zahrbtno umorili. Medtem je v slovenskih časopisih rasla nova, diametralno nasprotna podoba mladega Sicilijanca. Bil je krut in neizprosen, so pisali, zlorabljal je otroke in starši so zaradi njega večkrat posredovali pri oblasteh.