Zaradi kug so civilizacije propadale, a se tudi razvijale

Nalezljive bolezni so se pojavile že zelo zgodaj v zgodovini, takrat, ko so ljudje začeli živeti v skupnostih. O njih pričajo pisni viri, izpred več kot 3000 let iz Indije, Kitajske in Egipta, in že zelo zgodaj so vplivale na usode civilizacij.

“Zaradi atenske kuge - verjetno je šlo za črne koze, ošpice ali tifus - je leta 430 pred Kristusom umrlo od 75.000 do 100.000 ljudi (tudi veliki državnik Periklej), kar je predstavljalo velik del prebivalstva. Pojavila se je demografska kriza, ki je soprispevala k zatonu zlate dobe Aten. Približno 500 let kasneje, leta 165, je za časa Marka Antonija v Rimu razsajala Antoninska kuga - verjetno je šlo za črne koze ali ošpice. Kronisti pišejo, da je takrat umrlo po 2000 ljudi na dan. V vsem Rimskem cesarstvu je umrlo kakih pet milijonov ljudi, kar ga je hudo ošibilo. Še hujša je bila Justinjanova kuga v Bizancu, ko je v letih 541 in 542 umrlo od 30 do 50 milijonov ljudi, kar je pospešilo propad Bizanca ter olajšalo delo Arabcem, ki so kasneje okupirali Bizantinsko cesarstvo,” našteva dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

“Koronavirusov imamo več vrst. Večinoma povzročajo nahod in smo nanje navajeni. So pa tudi taki, ki povzročajo hujše bolezni, na primer sars, mers in covid-19.”