Metoda Dodič-Fikfak: “Zanamcem ne smemo puščati preteklih in sedanjih bremen”
Največ smrti povzročijo bolezni srca in ožilja, takoj za njimi pa so rakave bolezni, ki so že vodilne pri določenih poklicih. Največ bolniške odsotnosti z dela pa zakrivijo bolečine v križu in druga kostno-mišična obolenja, kažejo številke, s katerimi postreže predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič-Fikfak. Povod za pogovor je bil tudi njen podpis pod peticijo za zaščito soške doline pred dodatnim onesnaževanjem. Vpliv okolja na zdravje ljudi, zlasti delavcev, sicer raziskuje že vso delovno dobo, bila je tudi med prvimi, ki so opozarjali na pogubne posledice azbesta.
Vas to zimo še ni dosegla gripa ali kakšna druga sezonska bolezen?
“Ne. Sem cepljena.”
Predana človeku
Ko sva pred četrt stoletja prvič službeno spoznali, je bila ena redkih v Sloveniji, ki je redno in resno opozarjala na nevarnosti azbesta, zlasti pri delavcih, katerih zdravje je glavni fokus njene izjemno bogate poklicne kariere.
Po rodu Primorka, iz Obrova, se še vedno čuti Primorko. “Gimnazijo sem obiskovala v Kopru in tudi zdaj sem pogosto v rodnih rajih, v Brkinih in Čičariji,” pove v pisarni sredi velikega, a starega in - vsaj na zunaj dotrajanega - poslopja, v Ljubljani, v katerem deluje Klinični inštitut za medicino dela kot del Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Prof. dr. Metoda Dodič-Fikfalk ga vodi od leta 2000.
Po diplomi na ljubljanski Medicinski fakulteti in opravljenem magisteriju je doktorirala iz epidemiologije delovnega okolja na University of Massachusetts v ZDA. Vodila je Zdravstveni dom v Postojni in Inštitut za socialno medicino v Ljubljani. V letih 1999-2000 je vodila projekta Phare - Razvoj slovenskega sistema zdravja in varnosti pri delu in Nacionalne smernice za azbest. Sodeluje pri številnih evropskih in domačih projektih in raziskovalnih nalogah. Svoje znanje posreduje študentom Medicinske fakultete v Ljubljani, Fakultete za zdravje Angele Boškin in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, vsako leto ima še več kot 60 drugih predavanj.
V središču njenega javnega delovanja pa je vedno zdravje človeka - na delovnem mestu in zunaj njega. MUZ
V sezoni gripe se vsi bojimo zdravniških čakalnic, ker v njih mrgoli virusov. Kako pa naj se jih ubranijo zdravniki, ki so ves čas izpostavljeni kužnim ljudem? (In tudi zaposleni v lekarnah, na blagajnah …)?
“To je res, nekateri poklici so zelo izpostavljeni. V zdravstvu so poleg zdravnikov splošne medicine izpostavljeni predvsem pediatri in delavci na infekcijski kliniki. Ostali so nekoliko manj, kajti kdor je bolan, ponavadi prestavi pregled ali poseg.”
Si želite prebrati celoten članek?
Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR
Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.
Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.
Powered by 4EGI
Že imate aktivacijsko SMS kodo?
Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.
Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
- Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
- Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
- Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.