Gorazd Bajc: “Za Slovence v Rapalski pogodbi ni bilo nič dobrega”

Rapalska pogodba ni izstopajoč zgodovinski dogodek, ampak le del procesa po koncu prve svetovne vojne. Kakšen je zgodovinski kontekst, ki je pripeljal do Rapalskega sporazuma?

“Državi sta šli v pogajanja z različnima izhodiščema. Italija je konec prve svetovne vojne dočakala kot zmagovalka, medtem ko so bili Slovenci in Hrvati del Avstro-Ogrske, ki je bila poražena. Malo pred uradnim koncem vojne ustanovijo Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS), ki se nato 1. decembra združi s Srbijo in Črno goro v Kraljevino SHS. Nova država sploh še ni mednarodno priznana. Torej imamo na eni strani zelo močnega igralca, na drugi pa nekoga, ki je v podrejenem položaju.”

“Britanci so se zavedali, da Italijani pretiravajo v svojih zahtevah, a so zavzeli stališče, da je obljube potrebno spoštovati.”

Tržačan v Mariboru
Dr. Gorazd Bajc, ki živi v Trstu, je izredni profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kjer poučuje zgodovino Evrope in Balkana v 20. stoletju. Na mariborski Filozofski fakulteti je obenem prodekan za znanstvenoraziskovalno delo. Pred tem je deloval na ZRS Koper in na Fakulteti za humanistične študije UP. Področja njegovih raziskav obsegajo mednarodne odnose in diplomacijo, zgodovino obveščevalnih služb, jugoslovansko/slovensko-italijanske odnose, zgodovino protifašizma in manjšin ter nasilja, med temi nad ženskami na Primorskem in v Istri v tranzicijskih obdobjih po prvi in po drugi svetovni vojni.
V zadnjih letih se še posebej intenzivno ukvarja z mednarodnimi vidiki razpada Jugoslavije ter osamosvojitve Slovenije. Svoje raziskave je zastavil na analizi arhivskih dokumentov iz tujine, predvsem Londona, ZDA, Rima, Prage in Beograda. Predaval in sodeloval je na univerzah oziroma akademskih institucijah v Italiji, Avstriji, Rusiji, Ukrajini, ZDA, Srbiji in na Hrvaškem. Je avtor treh samostojnih znanstvenih monografij, nekaj monografij je objavil v soavtorstvu in kot zadnjo skupaj z dr. Borutom Klabjanom o tržaškem Narodnem domu v obdobju 1920-2020, ki bo v kratkem izšla.
Objavil je tudi več kot 70 znanstvenih člankov oziroma razprav, sodeloval je na več projektih, tudi pri ERC projektu EIRENE, ki ga vodi dr. Marta Verginella. Leta 2017 mu je Evropska komisija podelila pomembno priznanje, pečat odličnosti Marie Sklodowska - Curie Actions - Seal of Excellence.