Za manj osamljeno in cenejšo starost

Sobivanje starejših je v razvitem svetu nekaj desetletij stara, sedaj množično razširjena in dodelana oblika dodajanja vrednosti življenju v starosti. V Sloveniji je razbremenitev oskrbe in nege v domovih za starejše nujna. Kakovost obeh v njih pada, alternativnih oblik nimamo. Na sobivanje, kot eno od teh, so prvič glasno opozorili v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) pred petimi leti in z vseevropskim projektom HELPS vanj naredili uvodne korake. Država je sledila s projektom Sobivamo. Teoretično domišljen projekt zaradi preprek ostaja pri ustvarjanju pogojev zanj. V gorenjski vasi Davča vendarle že dobro leto dni v bivanjski skupnosti zadovoljno živi sedem starejših iz različnih koncev Slovenije.

Sedaj je hudo, pekel pa čaka današnjo mladino in otroke

Slovenci si v starajoči Evropi najhitreje nabirajo leta. Zato bi morala država, po prepričanju poznavalcev, takoj z nastankom vzpostavljati alternativne, domske in izvendomske oblike življenja, varstva in oskrbe starejših. V podporo pa sproščati in oblikovati manjkajočo zakonodajo. Z nastankom Slovenije, torej v devetdesetih letih, so namreč v Evropi, ZDA in Avstraliji začeli usihati domovi hotelsko bolnišničnega tipa. Torej takšni domovi, ki se pri nas pravkar spreminjajo v negovalne hiralnice. A ti domovi so tako globoko ukoreninjeni v miselnosti kot najboljša možnost nege in varstva starejših, da evropskih vzorov v Sloveniji ne bo mogoče posnemati. Pač pa bo domove nujno vsebinsko spremeniti in sočasno graditi dodatne.

V Sloveniji varovanci pokrijejo okrog 60 odstotkov cene oskrbe in nege, po Evropi pa okrog tretjino. Rešitev je zavarovanje za starostno oskrbo, ki se je vsi otepajo.