“Za dobro arhitekturo je ključen razmislek”

> Aljoša, leta 1980 je nagrado Prešernovega sklada prejel vaš oče kot eden od štirih članov skupine Kras. Je kaj vplivalo na vaše delo odraščanje v družini arhitekta?

Dekleva: “Seveda. Vse vpliva. Kar delaš v življenju, je posledica tega, kako si vzgojen, v kakšnem okolju živiš. Arhitekti predelujemo lastne izkušnje in jih posredujemo naprej v obliki arhitekture. Res pa je, da moj oče name nikoli ni vplival na silo. Na vseh družinskih izletih arhitektura ni bila tortura, temveč smo jo dojemali kot del sveta, popolnoma neobremenjeno. Prenos je torej bil, a zelo ležeren. Tudi zato, ker je moj oče pripadal beat generaciji in je bil zelo odprt do tega, na kakšen način predaja izkušnjo na sina - in potem na naju dva, ko sva začela delati skupaj: brez sugestij, vedno zgolj skozi odnos do prostora in življenja. Ne samo name skozi otroštvo, ampak tudi odkar delava skupaj, se ta vpliv prenaša na vse, kar delamo v biroju. Tudi najino prvo skupno delo - XXS hiša v Ljubljani, kjer sta moja starša odigrala vlogo naročnika, je bila za naju fantastična izkušnja.”

Gregorič: “Marko Dekleva je, menim, v resnici vplival na naju veliko bolj, kot sva v tem trenutku pripravljena priznati. V zelo dobrem pomenu. Ko opazujem Marka in Aljošo ter kraškost okolja in hiše, kjer Marko živi, je zelo očitno, da je bil ta vpliv na razmišljanje o prostorih, ki jih Aljoša doživlja in kreira, ekstremno velik. Mislim, da je to zaradi tega, ker se Marko takrat, ko je v bližini Aljoše, dela, kot da ni arhitekt, v resnici pa je zelo velik arhitekt. Drugi pomemben vpliv je skozi znanje, ki ga dobiš, ko arhitekturo tudi fizično gradiš. Oba, Marko in Aljoša, sta skupaj fizično gradila hišo, kar ključno vpliva na to, kako razmišljaš pri zasnovi nove hiše, ker si lahko inovativen na področjih, kjer nekdo drug ne more biti. Če tehnologije gradnje ne znaš sam izvesti, je ne moreš spreminjati in preizpraševati. Tretji prisoten vpliv, ki je zelo očiten in lep, je mediteranskost primorske kulture in načina bivanja, ki se zrcali tudi v prostorskih in materialnih rešitvah, ki jih z Aljošem skupaj razvijava in so vezane na okolje, v katerem je Aljoša zrasel, jaz sem jo pa doživljala z mojim dedkom in mojo mami.”