Z ležanjem do spoznanj, kako (pre)živeti na Marsu

Za deset dni so v bolnišnične postelje polegli deset mladih prostovoljcev, ki so mednarodni ekipi približno 60 raziskovalcev pomagali razumeti zgodnje spremembe, ki jih povzroča gibalna neaktivnost. Procesi sprememb se namreč v mišicah začnejo že po 45 minutah mirovanja. “Tekočine se iz okončin začnejo umikati proti trupu in glavi. Po enem dnevu pade mišični tonus, po tednu dni pa se začne degradacija beljakovin, torej propad mišične mase. Mišice pa niso le naš motor, temveč tudi presnovni organ, zelo pomemben za vezavo kisika v telo. Med mirovanjem upade gostota mitohondrijev, naše telo ni več sposobno vezati nase toliko kisika, začne se oksidativni stres, ki nato vpliva na delovanje možganov,” nekaj začetnih sprememb opiše dr. Boštjan Šimunič, predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave, ki je skupaj z direktorjem ZRS dr. Radom Pišotom koordiniral projekt Bed rest - SBI 2019.

Dr. Rado Pišot

Zakaj v študije bed rest ne vključujejo žensk

Bed rest - SBI 2019 je bila že šesta tovrstna študija pod nadzorom Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper. Prvo so izvedli v Valdoltri leta 2001 v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan. Nato so v okviru triletnega projekta italijanske in evropske vesoljske agencije sledile tri zaporedne, leta 2006, 2007 in 2008, pri čemer so prostovoljci ležali 35 dni, prvo leto brez nadzora prehrane, drugo leto z individualnim nadzorom prehrane in tretje še z rahlo navzdol nagnjenim ležiščem. Leta 2012 so v okviru projekta Pangea prvič v svetovnem merilu primerjali mehanizme sprememb med mladimi in starimi preiskovanci, ki so ležali 14 dni. V nobeno od dosedanjih študij niso vključili žensk. “Mislim, da sta bili doslej nasploh izvedeni le dve študiji z ženskimi preiskovankami. To pa zato, ker ste tako edinstvene in med seboj težko primerljive. Če bi želeli izvesti bed rest z ženskimi preiskovankami, bi morali vse poleči na isti dan cikla, sicer bi bili njihovi biokemični parametri težko primerljivi,” pojasni Rado Pišot.