Z ležanjem do spoznanj, kako (pre)živeti na Marsu
Kaj se dogaja v človeškem telesu med dolgotrajnim bivanjem v breztežnostnem prostoru in kako preživeti pot na Mars ter življenje na njem? Odgovore na ta vprašanja vesoljske agencije iščejo že desetletja, od leta 2001 tudi s pomočjo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper oziroma njegovega Inštituta za kineziološke raziskave. V izolski bolnišnici so minuli teden sklenili že šesto študijo bed rest.
Za deset dni so v bolnišnične postelje polegli deset mladih prostovoljcev, ki so mednarodni ekipi približno 60 raziskovalcev pomagali razumeti zgodnje spremembe, ki jih povzroča gibalna neaktivnost. Procesi sprememb se namreč v mišicah začnejo že po 45 minutah mirovanja. “Tekočine se iz okončin začnejo umikati proti trupu in glavi. Po enem dnevu pade mišični tonus, po tednu dni pa se začne degradacija beljakovin, torej propad mišične mase. Mišice pa niso le naš motor, temveč tudi presnovni organ, zelo pomemben za vezavo kisika v telo. Med mirovanjem upade gostota mitohondrijev, naše telo ni več sposobno vezati nase toliko kisika, začne se oksidativni stres, ki nato vpliva na delovanje možganov,” nekaj začetnih sprememb opiše dr. Boštjan Šimunič, predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave, ki je skupaj z direktorjem ZRS dr. Radom Pišotom koordiniral projekt Bed rest - SBI 2019.
Dr. Rado Pišot
Zakaj v študije bed rest ne vključujejo žensk
Bed rest - SBI 2019 je bila že šesta tovrstna študija pod nadzorom Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper. Prvo so izvedli v Valdoltri leta 2001 v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan. Nato so v okviru triletnega projekta italijanske in evropske vesoljske agencije sledile tri zaporedne, leta 2006, 2007 in 2008, pri čemer so prostovoljci ležali 35 dni, prvo leto brez nadzora prehrane, drugo leto z individualnim nadzorom prehrane in tretje še z rahlo navzdol nagnjenim ležiščem. Leta 2012 so v okviru projekta Pangea prvič v svetovnem merilu primerjali mehanizme sprememb med mladimi in starimi preiskovanci, ki so ležali 14 dni. V nobeno od dosedanjih študij niso vključili žensk. “Mislim, da sta bili doslej nasploh izvedeni le dve študiji z ženskimi preiskovankami. To pa zato, ker ste tako edinstvene in med seboj težko primerljive. Če bi želeli izvesti bed rest z ženskimi preiskovankami, bi morali vse poleči na isti dan cikla, sicer bi bili njihovi biokemični parametri težko primerljivi,” pojasni Rado Pišot.
Si želite prebrati celoten članek?
Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR
Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.
Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.
Powered by 4EGI
Že imate aktivacijsko SMS kodo?
Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.
Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
- Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
- Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
- Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.