Z božičnico ni (skoraj) nič narobe, je pa marsikaj narobe z vlado in še več z delodajalci

Pred mesecem dni je v Pivki pod streli moškega umrla ženska in sodil si je sam. Takoj smo dobili zakon za bolj učinkovito ukrepanje razpuščene države ob nasilju nad ženskami. Ups?!? Še enkrat. Pred tremi tedni je, trenutno en okrivljen Rom, do smrti poškodoval Novomeščana Aleša Šutarja. Vlada je nemudoma pripravila po žrtvi poimenovan zakon, ki bo ... Kaj bo z njim, ni jasno. Ljudje so zadovoljni in vse bolj tudi z vlado. Priljubljenost ji je malenkost zrasla že po najavljeni, sedaj uzakonjeni, a še malenkost negotovi božičnici oziroma zimskem regresu. Napake in zamujanje z drugo najboljšo reformo dolgotrajne oskrbe pa vladi niso škodovale.

Božičnico oziroma 639 evrov za zaposlene lahko ustavi ustavna presoja, o kateri razmišljajo delodajalci. Zimski dodatek v višini 150 evrov za upokojene je predvidel že zakon o pokojninski reformi, ki po propadu zbiranja podpisov za referendum proti njej stopa v veljavo. Če ustavne presoje ne bo, utegne del zaposlenih decembra dobiti 160 evrov. Ali pa niti tega ne in prav tako ne celotne božičnice do konca marca. Pred pričakovano krizo je vse več podjetij v težavah, tudi tik pred stečaji. Oznanjanih 30 odstotkov družb, ki naj izplačila ne bi zmogla, glede na razpoložljive gospodarske kazalce sodi v običajno pretiravanje delodajalcev.

Ob pretiravanju so delodajalci pokazali še zvrhano mero neznanja. Med drugim jim je žal, ker naj bi z obvezno božičnico izgubili vzvod za motivacijo zaposlenih z izplačili za uspešno delo. Dodatek za uspešnost, davno opredeljen v zakonu o delovnih razmerjih, z božičnico nima nič opraviti. Uspešni ga lahko izplačajo ob njej in nekateri to tudi počnejo.

Z božičnico ni nič narobe. Razen tega, da je bila uzakonjena v napačnem času in tik pred zdajci. Na brzovlaku pred volitvami, brez kanca analize. Več je bržčas narobe s Šutarjevim zakonom. Vlada je v šoku po umoru reagirala bliskovito. Po dvigu priljubljenosti sodeč se je odzvala po pričakovanjih ljudi, zlasti v prizadetem in kriminalu najbolj izpostavljenemu delu jugovzhodne Slovenije. Hipni odziv po zamujenih desetletjih ni puščal časa za kakršnokoli analizo. Vemo pa, da so še “predvčerajšnjim” največjo grožnjo varnosti pomenili migranti. Medtem, ob lepo popisanih zakonih, razmnoženi narko karteli ostajajo skoraj nedotaknjeni.

Tako kot so v največji bedi v enem bogatejših, kohezijsko sicer nerazvitem delu na jugovzhodu Slovenije ostajali nedotaknjeni Romi, s prekrškarji in kriminalci med sabo vred. A že davno ne v Prekmurju. Celo v bolj beli krajini jugovzhodne Slovenije, so za Rome in zato ti sami za sebe poskrbeli tako, da so primerno preskrbljen del skupnosti. Pa je tudi tam država desetletja gledala vstran. Seveda se sedaj v upravičeno prizadetem okolju pridušajo, da so za Rome naredili čisto vse in še več.

Na varno okolje na Dolenjskem, v vsej Sloveniji, sicer eni bolj varnih oaz v nevarnem svetu, se bomo načakali. Dolgo celo na to, ali bo novi zakon zdržal pričakovane presoje in z goro obstoječih prešel v izvajanje. Prej, decembra morda, bo izplačana božičnica. Vlada ne vidi problema iz državnega proračuna izplačati nenačrtovanih 207 milijonov evrov 580.000 upravičenim upokojencem in dobrim 188.000 javnim uslužbencem.

“Končno bom lahko vnuku kupila darilo,” so se svetile oči upokojenki z manj kot 600 evri pokojnine. Mnogi, tudi zaposleni, bodo regres porabili za nujnejša plačila. Tako je v državi, v kateri ima več kot polovica upokojenih manj kot 900 in več kot polovica zaposlenih manj kot 1100 čistih evrov mesečnih prejemkov. Prgišču dobitnikov megalomanskih plač se ob kopičenju (neobdavčenega) premoženja ne svetijo oči.

Vpijejo navkljub temu, da se je dvig minimalne plače in celo znaten dvig vseh plač zaradi pomanjkanja delavcev obrestoval z višjo produktivnostjo in dodano vrednostjo. Ne želimo posploševati. Vse več delodajalcev zna in ve, da dostojno plačilo ni edina, a je vendarle pomembna motivacija. Tudi iz kluba podjetnikov so sporočili, da z izplačili božičnice nimajo težav. Mnogi bodo težave objektivno imeli. A ne toliko kot vpijejo delodajalski odločevalci, ki so znova zapustili pogajanja o božičnici in zagrozili z izstopom iz ekonomsko socialnega sveta. Potem so se nekoliko premislili in se bodo, povsem neresno kot ničkolikokrat v preteklosti, skoraj gotovo še velikokrat.

V resnih državah se o težavah in neskladjih pogajajo, se dogovorijo in težave rešijo. Zapitki prepoznih odločitev vlade, ki je nenazadnje božičnico prvič omenjala pred več kot tremi leti, vendarle utegnejo drago stati. Po marcu, po volitvah ... Prej bo decembra na srečo odpravljena diskriminacija med ceno oskrbnin v državnih in zasebnih domovih za starejše, saj bodo plačevali le še bivanje in hrano. Delodajalci oziroma v tem primeru bolj ozaveščeni lastniki domov ne vpijejo, ker jim bo iz solidarnostnega prispevka za dolgotrajno oskrbo slednja povrnjena. Pač pa delodajalci vpijejo proti prispevku, ki, sicer preskromen, daje upanje, da bo oskrba nekoč uresničljiva v zakoniti celoti. Narobe slovenski (podjetniški) svet! •