Mladi, vse več fantov med dekleti,  znajo in hočejo nadaljevati 
stoletno klekljarsko dediščino. Na državnem tekmovanju se jih je 
pomerilo kar 191.
Mladi, vse več fantov med dekleti, znajo in hočejo nadaljevati stoletno klekljarsko dediščino. Na državnem tekmovanju se jih je pomerilo kar 191. Foto: Saša Dragoš

Vrtnice za mir, čebele za vztrajnost

7. Val

Stotine klekljanih in tisoče pravih čebel ob stoletnem meščanskem čebelnjaku, je na festivalu čipk s klekljaricami prepletalo zgodbo o vztrajnosti. Skupaj z 910 čipkami vrtnic upanja, ki jih je umetnica Eva Petrič vgradila v Ptico miru, so v svet poslale še skupen poziv k miru.

Prej kot ljudje in čipke so bile čebele. Najstarejši čebelji fosil šteje okrog 50 milijonov let. Na festivalu čipk, čebel in glasbe so minuli vikend skupaj pripovedovali zgodbo o preživetju in vztrajnosti. Veliko slednje so potrebovale čipkarice po svetu, da so sklekljale dragocena sporočila. Z vrtnicami upanja so poslale klic k miru, s čebelami pa, da bosta brez vztrajnega zavzemanja zanj, svet preplavila vojna in tema.

Umetnica Eva Petrič je v ptico vgradila 910 klekljanih vrtnic upanja. Prvič jo je s sporočilom “Nikoli več!” predstavila ob nekdanjem taborišču pod Ljubeljem. Idrijsko sporočilo se nanaša na vztrajno zavzemanje za mir po svetu.

Za mirno delo in življenje. Z ohranjanjem vrednot in dediščine, tudi čipk in 360 letnega godbenega društva rudarjev. Za smiseln jutri! Skupaj so stopile čipkarice vseh generacij, ki so mojstrsko obrt predstavljale po vsej Idriji. Albina Štucin je po 81 letih klekljanja ponosno dvignila festivalsko zastavo z uspešnima mladima čipkaricama. Več kot 200, 191 rosno mladih, tekmovalcev na državnem prvenstvu v klekljanju, z dediščino babic hoče in zna nadaljevati. Miru željna sporočila so dodali slikarji, čebelarji, knapi, godbeniki, množica kulturnikov, organizatorjev in tisoče obiskovalcev festivala. Mir za Janeza, ki je bil izpod rok mojstrice Tine Štucin proglašen za najlepšo čipko, pa tudi za Johna in vse ljudi na svetu. Tradicionalni “Srečno!” so dodali knapi.

S festivala idrijske čipke je z umetnico Evo Petrič in s pozivom za 
mir po svetu poletela Ptica miru. 910 vrtnic upanja so sklekljali v 
11 državah sveta.
S festivala idrijske čipke je z umetnico Evo Petrič in s pozivom za mir po svetu poletela Ptica miru. 910 vrtnic upanja so sklekljali v 11 državah sveta.Saša Dragoš
Obiskovalci festivala so za najlepšo čipko izbrali Janeza (desno 
zgoraj), ki jo je Tina Štucin klekljala več let.
Obiskovalci festivala so za najlepšo čipko izbrali Janeza (desno zgoraj), ki jo je Tina Štucin klekljala več let.Saša Dragoš
Po Idriji so stoletno dediščino klekljanja predstavljale vse generacije. Miha, Tinkara, Tea, Anka in Anica, so štirje rodovi iz Idrije 
izhajajoče družine Uršič.
Po Idriji so stoletno dediščino klekljanja predstavljale vse generacije. Miha, Tinkara, Tea, Anka in Anica, so štirje rodovi iz Idrije izhajajoče družine Uršič.Saša Dragoš
Zaslužne čipkarice in knapi s svojim Srečno na festivalu niso 
manjkali. Čast dviga zastave  so namenili mojstrski, 87-letni 
klekljarici Albini Štucin in mladima Tadeji Bizjak in Niji Primožič.
Zaslužne čipkarice in knapi s svojim Srečno na festivalu niso manjkali. Čast dviga zastave so namenili mojstrski, 87-letni klekljarici Albini Štucin in mladima Tadeji Bizjak in Niji Primožič.Saša Dragoš
Čebele, klekljane in ob meščanskem čebelnjaku prave, so imele 
osrednjo vlogo na festivalu. Skupaj s čebelarji so širile zgodbo o 
vztrajnosti in preživetju ljudi.
Čebele, klekljane in ob meščanskem čebelnjaku prave, so imele osrednjo vlogo na festivalu. Skupaj s čebelarji so širile zgodbo o vztrajnosti in preživetju ljudi.Saša Dragoš