“Ves svet je postal ena velika raziskovalna skupina”

“Lahko bi se samopoveličeval in trdil, da bi rad prispeval nekaj k slovenski znanosti. Ampak v resnici je bila to povsem racionalna odločitev. Ko sem prišel iz ZDA, so mi na Univerzi v Novi Gorici, ki je bila takrat še Fakulteta za znanosti o okolju, ponudili izjemno dobre pogoje za delo. Ne materialnih, ampak v smislu svobode raziskovanja. Prišel sem k prof. dr. Danilu Zavrtaniku in mu rekel, da bi se rad vrnil v Slovenijo in bi raziskoval organske polprevodnike. Rekel je, preprosto, v redu. In na meni je bilo, da sem nabavil opremo, si izbral projekte in se nanje prijavil. Nihče me ni oviral ali pa silil k čemurkoli. Imel sem proste roke, kar je v Sloveniji skoraj nemogoče. Tudi v tujini je takšna svoboda zelo redka in dana le nekaterim znanstvenikom na prestižnih univerzah, ki imajo dovolj denarja. Kar se tega tiče, torej, kapo dol Univerzi v Novi Gorici. Seveda bi lahko bilo kje boljše, ampak ni nobene potrebe, da bi se selil. Malo se mučimo s pridobivanjem sredstev, ampak moj laboratorij ima opremo za raziskave, ki je sicer že nekoliko iztrošena, toda še vedno vrhunska in zelo uporabna.”

“To je bistvo naše univerze in skozi vsa ta leta smo ravno s tem pristopom pridobili vrhunske sodelavce. Ko naletimo na perspektivnega raziskovalca, ga povabimo in mu damo proste roke pri izbiri raziskovalnega področja. Seveda pod pogojem, da so raziskave v špici sodobne znanosti.”

Čez lužo in nazaj

Prof. dr. Gvido Bratina, doma v Lokavcu, je maturiral na gimnaziji Veno Pilon v Ajdovščini ter diplomiral, magistriral in doktoriral na Univerzi v Ljubljani. Po doktoratu je bil raziskovalni sodelavec na Univerzi v Minnesoti v Minneapolisu v ZDA, leta 2000 pa je kot dekan prevzel vodenje Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici ter svojo osebno, poklicno in znanstveno rast tesno povezal z domačo univerzo.

Trenutno je na UNG prorektor za znanost in umetnost ter vodja Laboratorija za fiziko organskih snovi.

Sodeloval je v več znanstvenih odborih. Med drugim je bil član Sveta za visoko šolstvo Vlade Republike Slovenije. Kot recenzent je sodeloval pri številnih uglednih mednarodnih projektih in več znanstvenih revijah.

Laboratorij za fiziko organske snovi na nek način združuje njegovo življenjsko raziskovalno delo. Skupaj s sodelavci, laboratorij trenutno zaposluje dva raziskovalca, eno podoktorsko sodelavko in tri doktorske študente, si je Bratina uspel pridobiti visok ugled na mednarodnem znanstvenem prizorišču. Laboratorij je sodeloval in sodeluje v več mednarodnih raziskovalnih projektih. Tako imenovani organski polprevodniki in dvodimenzionalni materiali so področja raziskovanja, ki jih Evropska komisija s svojimi okvirnimi programi uvršča med tista, ki bodo določala prihodnost evropskega tehnološkega in gospodarskega razvoja.

Bratina je pred časom dobil prestižno Preglovo nagrado, ki jo podeljuje Kemijski inštitut. Kot so zapisali v obrazložitvi, sodi Bratina “med najprodornejše raziskovalce na področju raziskav elektronskih, optičnih in strukturnih lastnosti tankih organskih polprevodniških slojev in dvodimenzionalnih materialov.”

Gvido Bratina ni znanstvenik le po dosežkih, temveč tudi po doslednosti in disciplini razmišljanja ter intelektualnem dostojanstvu. Hkrati pa ima, čeprav je naravoslovec od glave do peta, odprtost duha, ki mu daje širino obzorja in možnost, da razume besedo razvoj v vseh njenih razsežnostih.