Vasi “na koncu sveta” spet oživljajo

Sredi prejšnjega stoletja so najprej fašizem, potem eksodus dela prebivalstva, kasneje pa še udobnejše službe v mestih dodobra izpraznili podeželje Istre, zlasti tisti del, ki je stran od glavnih prometnic. Demografska slika je bila marsikje klavrna, nekatere vasi so tudi povsem osamele. Kjer je bila nekoč obdelana vsaka ped, je dolga leta rasla robida in akacija. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so v Lions klubu Koper Capodistria v sodelovanju s koprsko občino in prizadevnimi domačini z odmevnimi mednarodnimi likovnimi delavnicami opozarjali na izpraznjeno istrsko podeželje. Prihajali so v Abitante, daleč od drugih vasi, ki so postali opozorilo o prehitro izginjajoči kulturni krajini in vse večjih belih lisah v Istri. Takrat so se začeli vračati nekateri domačini, med njimi Gracijan Perič, ki sicer živi v Izoli, za obnove starih, že skoraj porušenih hiš so se odločili tudi ljudje iz notranjosti Slovenije. V Abitantih je obnovljenih kar nekaj hiš, tudi sosednje vasi so vse bolj živahne. Čarobne kraje, kjer se morajo štrige in štrigoni spet umikati v skrite kotičke, obiskujejo tudi turisti, še bolj pa bodo zaživeli, ko bo z vstopom Hrvaške v schengenski sistem dokončno padla državna meja in bo Istra spet trdneje povezana.