V nedeljo že drugič o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Volivci se bodo na referendumskem glasovanju izrekali o podpori zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

Referendumsko vprašanje na glasovalnem lističu se bo glasilo:”Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?”

Od torka do četrtka so lahko volivci, ki so želeli svoj glas oddati predčasno, to storili na 98 voliščih po Sloveniji. V prvih dveh dneh je to možnost izkoristilo 22.433 volivcev oziroma 1,42 odstotka vseh volilnih upravičencev. Splošno glasovanje pa bo torej v nedeljo med 7. in 19. uro potekalo na 2971 rednih voliščih po državi, 88 voliščih omnia (ljubljansko bo letos v dvorani Stožice) in 29 voliščih v tujini na diplomatskih predstavništvih in konzulatih.

Kampanja v zamahu zlasti v zadnjem tednu

Pred organizatorji kampanje, skupno jih je 33, je tako še zadnji dan, ko bodo lahko nagovarjali volivce, naj bodisi podprejo bodisi zavrnejo zakon. Podporniki so doslej večinoma izpostavljali pravico do izbire in dostojanstvene smrti, medtem ko so nasprotniki prepričani, da bo ob nedostopni paliativni oskrbi odločitev za samomor odraz stiske, ne pa svobodne izbire.

V tokratnem prepričevanju volivcev so bili sicer organizatorji aktivni zlasti z različnimi dejavnostmi na terenu in družbenih omrežjih, zadnji teden je prinesel tudi več soočenj stališč obeh strani v medijih.

Pobudniki referenduma pod vodstvom Aleša Primca, pa tudi opozicijski SDS in NSi, ki prav tako nasprotujeta zakonu, so med drugim organizirali več pogovornih večerov oz. omizij na tem zakona, zagovorniki zakona, združeni v zavezništvo Moje življenje, moja pravica so volivce nagovarjali tudi na stojnicah. Nekaj akcij na terenu z deljenjem letakov so izvedle tudi nekatere organizacije civilne družbe, ob cestah po državi je opaziti tudi več plakatov.

Obe strani pa sta svoje argumente poskušali širiti tudi s podporo znanih obrazov. Zakon so tako med drugim javno podprli prvi predsednik republike Milan Kučan, ljubljanski župan Zoran Janković, filozof Slavoj Žižek, predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos, predsednica Ženskega lobija Slovenije Sonja Lokar, pesnica, šansonjerka in pisateljica Svetlana Makarovič ter pesnik, pisatelj in igralec Andrej Rozman Roza. Nasprotniki zakona pa so med ljudi delili mnenja igralcev Pavleta Ravnohriba in Jerneja Kuntnerja, pa tudi nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka ter več zdravnikov, med njimi Erika Breclja in Roka Ravnikarja.

Sporni pristopi pri prepričevanju volilcev

Kampanja pa je postregla tudi z nekaj drugimi, za mnoge spornimi pristopi pri prepričevanju volivcev. Na družbenih omrežjih so se med drugim pojavili videi, kot kaže nastali z umetno inteligenco, na katerih premier Robert Golob in prvi predsednik republike Kučan stojita z injekcijo v roki, ki jo nato vbrizgata bolniku na postelji.

Zdravniki pa so denimo na svoje elektronske naslove prejeli anketo Referendumski kompas, ki jim jo je posredovala zdravniška zbornica. Po navedbah njenih snovalcev, prav tako zdravnikov, so vprašanja v anketi namenjena razmisleku pred referendumu. Ob tem se je izkazalo, da je anketa, ne glede na odgovore, ki jih je izbral anketirani, v večini primerov kot končni odgovor ponudila, da so proti in jih napotila k takšnemu glasovanju tudi na referendumu. V zadnjih dneh so sicer to spremenili in ob zaključku ankete podali napotek za glasovanje po tehtnem razmisleku in svoji vesti. V zdravniški zbornici so ob tem pojasnili, da pri anketi, ki sicer po njihovem mnenju ni manipulativna, niso sodelovali.

Nekateri zdravniki so se kot organizatorji podali tudi v kampanjo, v času te pa so se v nekaterih zdravstvenih domovih pojavili plakati, na katerih so kolektivi zdravnikov obveščali, da zdravniška združenja nasprotujejo zakonu in pozivajo na referendum. Na ministrstvu za zdravje menijo, da nagovarjanje pacientov kot potencialnih volivcev ne spada v javne zdravstvene zavode.

V kampanji pa so bili aktivni tudi predstavniki verskih skupnosti, med njimi tudi Katoliška cerkev v Sloveniji, ki pa sicer uradno niso organizatorji kampanje. Zagovorniki zakona so jih zato tudi prijavili prisojnemu inšpektoratu. Verski predstavniki so sicer pozivali ljudi k udeležbi na referendumu in oddaji glasu proti, slovenski škofje pa so v pismu prejšnji teden zadnji dan kampanje, torej današnji petek razglasili za “dan molitve in posta za pravo spoznanje pred referendumom”, v ta namen bodo ob 15. uri tri minute zvonili zvonovi v cerkvah.

Uspeh referenduma odvisen od volilne udeležbe

Za uspeh referenduma morajo pobudniki doseči zavrnitveni kvorum. Od ustavnih sprememb leta 2013 namreč velja, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Zadnja leta je kvorum znašal nekaj manj kot 340.000 volivcev. Koliko bo kvorum znašal na dan referendumskega glasovanja, pa bo znano nekaj dni po glasovanju.

Odkar velja zavrnitveni kvorum, je pobudnikom referenduma tega uspelo doseči trikrat, nazadnje na majskem referendumu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Volivci so prav tako leta 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, leta 2021 pa še novelo zakona o vodah.

Ne glede na rezultat referendumskega glasovanja, pa skladno z referendumsko zakonodajo velja, da DZ eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Prvi rezultati v nedeljo zvečer,
končni po znanem kvorumu

Prvi delni neuradni rezultati izrekanja volivcev z volišč po Sloveniji bodo znani v nedeljo po 19.30. Dan po referendumski nedelji bodo ugotavljali izid glasovanja po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje pa še izid glasovanja iz tujine.

Končni izid referenduma pa bo znan po 4. decembru, saj morajo zaradi ugotavljanja kvoruma ugotoviti še število volivcev na dan glasovanja. •