V Abitante se vračajo “abitanti”
Abitante, vasico globoko v zaledju Kopra, so leta 1987 razglasili za spomenik lokalnega pomena. Čeprav je pred vojno tam živelo 150 ljudi, je leta 2003 grozilo, da bo ostala brez prebivalcev.
Danes, dvajset let kasneje, je v Abitantih in bližnjih zaselkih Kaline in Stara Mandrija po podatkih statističnega urada stalno prijavljenih 28 ljudi. Počasi, a vztrajno na istrsko podeželje torej pronica življenjska energija. Kdor se je tukaj rodil in odraščal, nato pa odšel v mesto s trebuhom za kruhom, se dobro zaveda svojih korenin, zato ne preseneča, da se je marsikdo na stara leta vrnil v domači kraj in poskuša v njem ponovno pognati korenine. Takšna je tudi zgodba Gracijana Periča, ki je z dušo in srcem obnovil kamnito posestvo, rojstno domačijo Grondali. Za selitev iz mesta se je odločil tudi njegov sin Martin, ki se tukaj posveča vzreji boškarinov, avtohtone istrske pasme goveda. V Abitantih je 14 “štirn” (vodnjakov), ki so v preteklosti vas oskrbovale z vodo. Z glavno “štirno” je upravljal eden od tedanjih veljakov, ki je v sušnem obdobju odrejal eno brento vode na vsako hišo. Zdaj je tamkajšnjim prebivalcem veliko laže, saj je v vas po dolgih desetletjih čakanja lani vendarle pritekla voda iz javnega vodovoda.
V knjigi Alberta Pucerja Popotovanje po Slovenski Istri izvemo, da ime Abitanti izhaja iz latinske besede Habitatores oziroma Habitanti (it. abitanti), v pomenu prebivalci oziroma prišleki. Kraj naj bi Benečani naselili s prišleki iz Dalmacije in Bosne, ki so v 16. stoletju od tam bežali pred Turki.
