Najbolj znana ljudska menza je bila Popel, ki se je nahajala v ozki uličici, ki od trga Barbacan pelje do Ulice Cattedrala (na desni strani).
Najbolj znana ljudska menza je bila Popel, ki se je nahajala v ozki uličici, ki od trga Barbacan pelje do Ulice Cattedrala (na desni strani). Foto: Civico Museo di Storia ed Arte

Trst ni slovel samo po bordelih, ampak tudi po oštarijah (FOTO)

7. Val

Najbolj vznemirljiva in bogata zgodovina Trsta, ki se začne pisati po letu 1719, ko ga je Karel VI. razglasil za svobodno pristanišče in so se v mesto, predvsem v Kavano, začeli od vsepovsod zgrinjati številni prišleki, je s seboj prinesla tudi razcvet “stranskih” dejavnosti. Med najbolj prosperirajočimi sta bili predvsem prostitucija, o kateri smo na teh straneh že obširno pisali, in gostinstvo, kateremu pa se bomo posvetili v pričujočem članku.

Na začetku 19. stoletja je Trst, ki je tedaj štel približno 33.000 prebivalcev, imel kar 179 gostinskih obratov, med temi so bile gostilne, oštarije in razne krčme. Ta zelo visoka številka je povezana z množico trgovcev, avanturistov, podjetnikov in pomorščakov, ki so prihajali in odhajali iz mesta. Gostilne in oštarije so nudile namestitev, hrano in pijačo popotnikom, le da so gostilne imele večjo kapaciteto sob. “Vino je teklo v potokih in je bilo vedno na voljo stalnim in občasnim gostom. Krčme, ki so ponujale le vino, so veljale za neugledne. Kasneje so se po nareku mestnih oblasti te preoblikovale v 'ljudske kuhinje', kjer je bila prepovedana strežba pijač, ocvrte ribe (ta je bila rezervirana za tako imenovane 'fritoline') in pečenega mesa, ki je bilo rezervirano za gostilne,” lahko preberemo v knjigi z naslovom Le insegne dell'ospitalità, due secoli di esercizi pubblici a Trieste (Znamenja gostoljubja, dve stoletji gostinstva v Trstu), v kateri so avtorji Alfieri Seri, Pietro Covre in Livio Grassi zelo izčrpno raziskali nekdanjo tržaško gostinsko ponudbo, od imenitnih restavracij do beznic, ki so svoje mesto našle predvsem v Kavani.

Članek o prostituciji v zlati dobi Trsta - Po poteh nekdanjih tržaških bordelov: “Bordeli in oštarije so del tržaškega DNK-ja”

“Za vsako tržaško jed je mogoče najti njen izvor, ki je blizu ali daleč. Toda skoraj za nobeno ni mogoče zatrditi, da se je rodila prav tukaj, ne pa na madžarski ravnici, ali v istrski kuhinji, ali na krovu kakšne Lloydove ladje.”

Fabio Amodeo

publicist, zgodovinar

Si želite prebrati celoten članek?

Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR

Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.

Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.

Powered by 4EGI

Že imate aktivacijsko SMS kodo?

Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.

ALI

Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Postanite naročnik
  1. Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  2. Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
  3. Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.