Trst in Mussolini: 100 let sramote

Dan prej, 20. maja, “točno opoldne”, se je občinski svet sestal na slavnostni seji v prepolni dvorani mestnega sveta, ob prisotnosti “dražestnih gospe v galeriji” in “častnega voda mestnih redarjev z rdečim mestnim praporom s helebardo na čelu”. Slavnostni govornik je bil župan, senator Giorgio Pitacco, ki je “ob največji zbranosti prisotnih” prebral “utemeljitev častnega občanstva njegovi ekscelenci Benitu Mussoliniju”. “Občinski odbor je že 23. oktobra leto prej soglasno predlagal občinskemu svetu podelitev častnega občanstva, da bi ga slovesno proglasili med obiskom, ki ga bo ljubljeni vodja fašistične vlade opravil v našem mestu.”

Govor je en sam slavospev Mussolinijevemu delovanju. Za župana Pitacca je duče celo “Poet italijanske obnove”, kar je izzvalo “dolgotrajno in vsesplošno ploskanje”. Vlada Benita Mussolinija je “dostojanstvena, konkretna, uravnovešena in genialna”. Omenjena je “neomajna vera v Benita Mussolinija” z željo, “naj On še dolgo ostane na čelu vlade”. Ob proglasitvi so vsi prisotni vstali, “ploskanja ni hotelo biti konca, tako v dvorani kot v galeriji, z večkratnimi vzkliki 'Viva Mussolini'” in sam župan Pitacco je ob koncu povabil prisotne občinske svetnike, naj z njim “doneče ponovijo 'Evviva Mussolini'”.

Častni občan 6694 občin

Konec leta 1924 je bil Mussolini častni občan velikanske večine italijanskih občin. Skupaj jih je bilo 6694, je ugotovil zgodovinar Mimmo Franzinelli, ki je tej in drugim stranem fašistične zgodovine posvetil več znanstvenih knjig. Povsod so se dučeju poklonili v vzhičenih tonih na pompoznih slovesnostih, polnih povzdigovanja fašizma in njegovega “neprekosljivega voditelja”. Po zlomu fašizma so se začela lomiti tudi dučejeva častna občanstva. Prva občina, ki mu je preklicala častno občanstvo, je bil Neapelj, konec aprila 1944, na predlog tedanjega župana Gustava Ingrossa. Sledila je Matera, 27. oktobra istega leta. Po drugi svetovni vojni so njunima zgledoma sledile preštevilne italijanske občine. A ne vse.