Trg Brolo bi lahko odprl vrata umetnosti

Mulci smo se podili po trgih, ki so jih tisti pred nami začrtali v 1500 letih, a smo bili tudi sopotniki ustvarjanja novih trgov v mestu. Živim prav v predelu mesta, kjer se stari trgi mešajo s sodobnimi. Sprehodil se bom po njih in se na vsakem ozrl v času nazaj, postal v sedanjosti ter si zamislil, kakšni bi lahko bili nekoč kasneje.

Nazorjev trg

Ker stanujem v delu mesta nad kopališčem, začnimo kar tu. Ta del mesta je bil stoletja slabo pozidan, vse dokler ga arhitekt Mihevc ni z bloki predelal v zelo prijetno bivalno okolje. Postavil je tudi nebotičnik za delavce Tomosa in predenj domiselno postavil trgec - ploščad (imenovan po Vladimirju Nazorju), ki je oponašal večje stare trge. Dostopen in prehoden v vseh smereh z najmanj napora.

V našem bloku je delovala izjemno uspešna delikatesa. Izredno pridne prodajalke so med šolskim odmorom uspele s sendviči zadovoljiti tudi do sto dijakov. Ko sem se sem priselil s svojo družino, sem v tej delikatesi tudi po dnevnem zaprtju dobil vse, kar sem potreboval, pa še dolg so zapisale v zvezek.

Posajena drevesa, nebotičnik in okoliški bloki te tukaj ščitijo pred poletnim soncem, a omogočajo vetrovom, da se pretakajo skozi. Idealno, da bi tu postavili še klopce in mize, kot so včasih že bile, s pogledom na morje. Dodajmo še panoje in makete razsejane po trgu, ki bi obiskovalcem sporočali, kako je bilo pred in po Mihevcu. Otroci bi se lahko igrali arhitekte - zidali s kockami vseh velikosti in dopolnjevali ter predelovali hišice njihove velikosti (kot smo enkrat že poskusili za par dni). Trenutna občinska oblast je ohranila izjemno enostavno rešitev: z belo barvo začrtana parkirna mesta. Preprosto in poceni.

Muzejski trg

Samo ulica je vmes in že smo na Muzejskem trgu. Ta pa ima res pestro in bogato zgodovino. Dolgo časa je bila tu osrednja stavba samostan. A že sredi 19. stoletja so ga Avstrijci podrli in na njegovem mestu postavili zapor/kaznilnico, ki je bila dovolj velika za vse istrske lopove. S kolegi smo pred desetimi leti precej raziskovali to območje in našli podzemne kanale, po katerih so iz vogalnih stolpov, kjer so kraljevali sekreti, spuščali fekalije v tri hrame pod sedanjo picerijo. Jaz trdim, da so iz teh hramov prodajali gnojilo kmetom (narejen je lep prehod za vozove) in da je to bila prva IstraBenzova pumpa (ma recimo!).

Italijani in pozneje Nemci so v ta zapor najraje zapirali Slovane - nekako smo jim pri srcu (ali trn v peti, stvar okusa). Slovani smo to grdobo po vojni kaj hitro odstranili in ostal je en super velik prostor, kjer je lepo padla noter naša osnovna šola in kasneje še pošta. Dolgo časa je bila okolica šole netlakovana, tako da je bilo v zbito zemljo zelo enostavno narediti luknje za ščinke (frnikole). In to je postalo osrednje mestno ščinkališče. Ostanki kaznilnice nas niso motili, učitelji tudi ne in dalo se je lepo preživeti cele dneve ob bužah, trikotnikih, kvadratih in drugih oblikah ščinkanja. Pa je šola pridobila nov prizidek - telovadnico, ostali del trga so asfaltirali za parkirišča in ščinke so šle v pozabo.

Foto: Osebni Arhiv

Odtlej se je pa lepo igralo “med dvema ognjema”, pa še koše so postavili in naredili igrišče, “vesela ulica” je tu kraljevala. A izvajanje šolske telovadbe med avtomobili in s statiko problematično šolsko poslopje je botrovalo, da so šolo prestavili na bistveno lepšo lokacijo, zapuščen trg pa je deloval kot eksperimentalni popolnoma divji vrt za bližnjo fakulteto za mediteranske (agri)kulture. Potem pa dolgoletno nategovanje z gradnjo podzemne garažne hiše. Dovoljenje da, dovoljenje ne, birokrati so tožili sami sebe, cisterna za vodo (edini ostanek kaznilnice) je čudo nekdanje tehnike ali pa le kup kamenja ...

No, pa so končno le dovolili gradnjo garaže pod zemljo. Ogromno železa in betona in kot zaključek na strehi izdelan hibridni park (besede arhitekta) - to pomeni veliko kamenja in praznega prostora in pretežno ob straneh zasajena drevesa na betonski podlagi ter vse posuto z betonskimi klopmi. Pa še vodometki, ki so jih stokrat popravljali in delujejo na minimum, da ne odteka voda dol po drevoredu. Poleti je tam lepo tropsko vroče (primerno za severnjake), pozimi še lepše na burji.

Da pa ne bi ta kamnita praznina sredi mesta delovala osamljeno, so jo potegnili še proti muzeju. Mimogrede so tu uničili dve kavarni, ki se že dolgo borita s preživetjem s celodnevnim odprtjem. Pobrali so jim večino miz na odprtem - pa preživi, če moreš! Odstranili so moteča drevesa in v žaru prenove ukinili tudi bližnji center eksperimentov z namenom, da tam vsadijo lepo novo gostilno (po več kot letu čakanja je ta prostor še vedno prazen). Jaz bi ta hibridni park malo predelal, saj je ta kamnita puščava sedaj idealna za naravoslovni muzej na prostem s kupom eksperimentov, ki bi jih lahko mali, večji in zelo veliki otroci sami izvajali. Mimogrede: za nas moške pravijo, da smo le otroci z zelo dragimi igračami.

Titov trg, Mala Loggia
n Bastijon

Sedaj pa lepo po Kidričevi ulici navzgor do jadranskega lepotca: Titov trg v Kopru. Ker sem o njem že dovolj napisal (glej https://primorske.svet24.si/2021/01/22/biser-z-veliko-duso-polno-spominov), tokrat več le o manjših prostorih, ki se ga držijo.

Pod Pretorsko palačo je lep velik prostor imenovan Mala Loggia. Še dobro, da je tam slaščičarna, ki ga zapolnjuje celo leto. Da bi jo bolj oživeli, so priklicali veleume, ki so ugotovili, da bi sem lepo legla maketa mesta in trije stari zemljevidi. Izredno daleč in široko gledajoči vrhunski strokovnjaki iz Ljubljane so ugotovili, da bi lahko skurili poljubno količino EU sredstev za izdelavo 3D modelov našega mesta na podlagi starih dokumentov. Če bi stopili malo dalje po ulici, kjer so to razlagali, do Pokrajinskega muzeja, bi lahko celo izvedeli, da so tam take modele že imeli in so jih lahko vrteli na velikem ekranu na dotik.

Če skočimo s Titovega trga na drugi konec Verdijeve ulice, smo na prostoru, kjer kraljuje utrdba Bastijon. Kot del starega obzidja je z njene ploščadi krasen pogled na morje in na ogromne križarke, ki nam dovažajo pretežno močno okrogle turiste (na ladji je zastonj hrane v izobilju). Utrdbo so tu zato tudi zgradili, da so namreč dovolj zgodaj na morju opazili sovražnike - recimo Izolane. Ti so nas enkrat (precej let nazaj) z morja napadli s topom narejenim iz fige: ko so vžgali pulfer v topu, je top razneslo, bilo je kar nekaj mrtvih na barki. Sledi nauk Izolanov: kakšen pokol je bil šele v Kopru!! No, tudi na tej ploščadi bi lepo izgledala bronasta maketa starega Kopra z obzidjem, pa vodnjak in kamnita klop, celo repliko topa bi lahko postavili tja (priznam, da so to še ideje prejšnjega župana). Pa kakšnega redarja bi tu ustoličil, da se znebimo horde skuteristov, ki nam polni vseh mogočih substanc z grmenjem po Belvederju parajo živce vsako noč.

Trg Brolo

Mimo stolnice in smo na Brolu. Ker smo dvojezični, na tabli piše Brolo po slovensko in potem še Brolo po italijansko. Da to utrdimo (za debile), je še dodatna tabla z nekdanjim imenovanjem: Brolo. Da je to dolgo bil Trg revolucije, seveda ni pomembno! Je pa bil trg (Brolo!) nekdaj glavna cisterna z vodo za celo mesto. Še sedaj lahko občuduješ lepo oblikovane vodnjake, iz katerih so vlekli vodo. Vedno so me očarale vdolbine na robovih, kjer si videl tisoče rok, ki so vlekli vrvi z vedri, da se je vse to zajedlo celo v kamen. No, sedaj je večina trga zelo lep park (še en hibridni trg). Ko smo pred sto leti imeli fašistov čez glavo, so jih naši malce pobili (šest komadov). Šest žalujočih dreves sredi trga in prijazen okrogel ribnik z zlatimi ribicami med njimi. Izredno primeren za čikliste. Kdor je prišel prvi okoli s frcanjem čiklista, je zmagal. Čim dalj po krogu, a da ne pade dol - čista umetnost.

In za umetnost bi izrabil ta trg. V parku postavimo paviljonček za koncerte pihalnega in godalnega orkestra (kot v Londonu), saj je glasbena šola tik ob trgu, pa še sto metrov dalje gimnazija z umetniško srednjo šolo in pedagoška fakulteta z umetniško smerjo. Dvorano za koncerte malo za trgom že imamo, v staro stavbo Upravne enote pa naselimo oddelke in ateljeje glasbene in likovne šole. Tam je tudi dovolj prostora za stalne razstave likovnikov (nekdanjih, sedanjih in bodočih) ... Ploščad pri Gimnaziji je že bila obljudena s Primorskim poletnim festivalom in bi se tudi z večnamensko dvorano lepo vključila v kulturno ustvarjanje na tem koncu mesta. Umetnosti vseh zvrsti bi kar tekmovale med seboj v oblikovanju meščanov in obiskovalcev v malo bolj oddaljene sorodnike šimpanzov (pametni telefoni so tu prepovedani). Trgov je v Kopru še cel kup, a o njih kdaj prihodnjič, ker je ta tekst že predolg.

Torej: upajmo, da je to (sicer zelo skromno) začetno (skoraj osemletno) navdušenje občinskega vrha nad poseljevanjem naših trgov z dejavnostmi in ljudmi, spodbuda za njihov silen razmah do konca njihovega vladanja. Mesto bi to samo pozdravilo. •