Luka Lisjak Gabrijelčič: “To mešanico optimizma in nasilja danes težko razumemo”

“Kaj pa vem ... ker mi je všeč (smeh). Mogoče zato, ker sem jo tolikokrat slišal na pogrebih, ugotavljam pa, da izven Primorske ni zelo znana. Ampak če ste me že vprašali, vam bom pa za kazen poskušal odgovoriti (smeh). 'Zelene senožeti, Benečija, tam za hribi skalni mrki Kras ... Sveta gora' ... To je moj svet. To bo vedno moja domovina, ne glede na to, kje živim. Pesem povzema tisto domoljubje, ki mi je blizu: navezanost na kraje in njihovo zgodovino, usodo tukajšnjih ljudi. Španski filozof Ortega y Gasset je zapisal, 'jaz sem jaz in moja okoliščina'. Tako stvari doživljam tudi sam. Gre za naklonjenost, za skrb do okoliščin, ki določajo to, kar sem. Ljubezen, če hočete. Ko slišim verze, točno vem, da obstaja en sam, majhen košček sveta, tam na pobočjih Korade, od katerega se ti odpira pogled, ki ga opisuje pesem. Domovina je zame specifična vstopna točka v svet, neka edinstvena perspektiva na stvari. Če bi bil rojen kjerkoli drugje, v družinah in krajih z drugačno zgodovino, bi na svet gledal tako drugače, da ne bi bil več ista oseba. Mogoče zveni lirično ali metafizično, a to globoko čutim. Bolj retorične oblike patriotizma pa me pustijo hladne.”