Tisoči dan tisoč in ene vojne

Vojna v Ukrajini je spremenila mnogo. Uničila je na tisoče življenj in skrhala vezi med Evropo in ZDA na eni strani ter Rusijo in njenimi zaveznicami na drugi. Da o razdejanju ukrajinskih ozemelj ne govorimo. V sredo je minilo natanko 1000 dni, odkar so ruski tanki in oklepniki prebili mejo in se po zasneženih cestah zapodili proti Kijevu. Tedaj se je začela nova velika vojna na stari celini - ena v nizu tisočih, ki so se zvrstile v človeški zgodovini in terjale milijone življenj. Šok, ki ga je v Evropi in po svetu sprožila ruska invazija na sosedo, je, kot običajno ob velikih zgodovinskih dogodkih in prelomnicah, odlično zajela naslovnica revije Time. Poleg fotografije ruskega tanka jo je krasil zgovoren naslov Vrnitev zgodovine, kako je Putin uničil evropske sanje (The Return of History, How Putin Shattered Europe's Dreams).

No, vprašanje je, ali je ruski predsednik Vladimir Putin res pometel z evropskimi sanjami, toda prav gotovo se je v Evropo vrnila temačna plat zgodovine v obliki vojne, za katero smo bili prepričani, da v Evropi in drugod nima mesta ter da ne sodi v napredno 21. stoletje. A medtem ko spopad v Ukrajini vstopa v četrto zimo, se razmere na bojiščih le še zaostrujejo. Snežna odeja je ponekod že prekrila polja, posuta z grobovi padlih vojakov. Ob pisanju tega prispevka je več držav zaradi grožnje obsežnega ruskega zračnega napada zaprlo svoja veleposlaništva v Kijevu. Napad naj bi bil odgovor na ukrajinsko izstrelitev ameriških vodenih raket na rusko ozemlje - simbolično so jih izstrelili na tisoči dan vojne. Administracija odhajajočega ameriškega predsednika Joea Bidna je namreč Ukrajincem tik pred tem odobrila uporabo raket dolgega dosega ATACMS (Army Tactical Missile System) na ruskem ozemlju. Putin ji ni ostal dolžan in spremenil pravila jedrske igre. Podpisal je odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, če jo podpira jedrska sila.

Ukrajine nihče ne bo rešil. Če bi jo res želeli rešiti, kot zatrjujejo zahodne države, bi tja morali napotiti svoje vojaške sile, kar bi lahko zanetilo konflikt svetovnih razsežnosti. Tega se taiste države zelo dobro zavedajo.

Kljub zeleni luči za uporabo raket na ruskem dvorišču je težko prezreti dejstvo, da se je v zadnjih mesecih ruski položaj na bojiščih okrepil. Ukrajinci so v tej vojni dobili mnoge bitke, dokazali izjemen pogum in jekleno voljo pri obrambi domovine. Samo spomnimo na napovedi ob začetku ruske invazije, da bo Kijev padel v enem tednu, kar se ni zgodilo. A dejstvo je, da ne čas, ne zaloge, ne zmožnost krepitve vojaških vrst z novimi rekruti niso na ukrajinski strani. Tudi morala je po več letih vojne nizka. Naborniški častniki iščejo nove rekrute v nočnih lokalih, na podzemnih železnicah in po družbenih omrežjih. Pričakovati je, da bosta tudi vojaška in finančna pomoč, ki jo zagotavljajo zahodne države, počasi upadli. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je že večkrat izjavil, da bo odtegnil ameriško pomoč in vojno končal v 24 urah. Morda je napočil čas, da si priznamo žalostno resnico, pred katero si že dolgo zatiskamo oči. Ukrajina v vojni proti Rusiji ne more zmagati. Ukrajine nihče ne bo rešil. Če bi jo res želeli rešiti, kot zatrjujejo zahodne države, bi tja morali napotiti svoje vojaške sile, kar bi lahko zanetilo konflikt svetovnih razsežnosti. Tega se taiste države zelo dobro zavedajo.

Izplena žalostne vojne ni težko napovedati. Čeprav se je Putin v očeh svetovne javnosti ponižal s spodletelim pučem na Kijev, se bo ob zagotovitvi, da bosta regiji Doneck in Lugansk ter polotok Krim ostali v ruskih rokah, kar bo najbrž sploh pogoj za pogajanja, razglasil za zmagovalca. Tudi Donald Trump se bo, če bo premirje sklenjeno med njegovim predsedovanjem, oholo oklical za predsednika, ki je ustavil vojno. Sicer pa so ZDA, kljub obsežni finančni in vojaški pomoči, ki so jo namenile svoji zaveznici - po nekaterih virih naj bi vrednost te pomoči presegla 166 milijard evrov -, v preteklih letih na račun ukrajinskih mrtvih izčrpavale svojo največjo vojaško tekmico.

Kratko bo gotovo potegnila Evropa, ki je v zadnjih letih morala prenašati vojno na svojih tleh, utrpela gospodarske posledice zaradi sankcij zoper Rusijo in prekinitve dobave energentov, ter na svoja pleča prevzela velik del ukrajinskih pribežnikov. Bržkone bo morala prevzeti največjo vlogo pri povojni rekonstrukciji napadene sosede. A najslabše jo bo odnesla Ukrajina. Postala bo ubogo, porušeno pogorišče, peskovnik, v katerem so se igrale svetovne velesile. Najbrž bo izgubila velik del svojega ozemlja. Boleče bo gledati, kako se bodo pogumni možje in ženske, ki so v imenu svobode žrtvovali vse, s sklonjenimi glavami vračali s fronte. Možje, ki bodo vsako noč legli in sanjali more, prežete s smrtonosnimi letalniki, krvjo, tuljenjem siren in bobnenjem raket.