Tatjana in Benito v Kobaridu

V tridesetih letih 20. stoletja je javni in fizični prostor v Italiji in v Julijski krajini kazal fašistično podobo, ki je bila posledica državne politike in ideologije. Ta je prišla še bolj do izraza v letih pred drugo svetovno vojno, ko so ob rapalski meji vojaške oblasti gradile številne objekte. V tem času je bil fašizem na vrhuncu svoje moči in je imel visoko podporo med državljani, zbranimi okrog politične figure Benita Mussolinija. Njegov obisk med 18. in 20. septembrom 1938 je imel vse značilnosti političnega spektakla, ki je bil tako značilen za fašistično državo. Zadnji dan se je Mussolini mudil na Goriškem. V propagandni literaturi ob njegovem obisku Gorice in Posočja je nazorno prikazan odnos, ki ga je imela država do tujerodnih prebivalcev, ki jih pisci predstavijo kot dobrosrčne in skromne hribovce, večinoma poljedelce in živinorejce, ki so se za to priložnost “spustili s svojih več kilometrov oddaljenih majhnih domačij v dolino.”