Stojan Hergouth: “Pocenitve - če sploh bodo - bodo šele konec leta”

Zdi se, da so podražitve, nasploh hrane, v zadnjem času glavna stresna točka prebivalstva. Ali se je možno nadaljnjim podražitvam izogniti? Vsaj pri vas?

“Smo večja skupina, ki se v osnovni dejavnosti ukvarjamo s proizvodnjo in prodajo krmil, jedilnih jajc in rejo ter prodajo perutninskega mesa in izdelkov, ter izdelkov iz svinjskega mesa. Najnižje v lestvici proizvodov so krmila za živali, tako za prirejo mesa kot jedilnih jajc in mleka. To je osnova, saj smo eden večjih odkupovalcev žit v Sloveniji. Ta pa so za živilsko industrijo ključen moment podražitev. Žita so se dražila praktično celo lansko leto. Ogromno eksplozijo cen pa je prinesla jesenska žetev koruze. Ta osnovna surovina, ki je vgrajena v pridelavo jajc in vseh vrst mesa, se je podražila za skoraj 30 odstotkov. Temu se je pridružila še rast cen stročnic, ki so se prav tako podražile za 30 odstotkov. Te cene smo morali vgraditi v krmila, to pa je podražilo prirejo vseh vrst mesa, mleka in jajc in prizadelo ključne živilsko-predelovalne panoge, od mlekarstva do celotne klavničarske industrije in predelave mesa. Žita so osnovna surovina za mlinarje in peke, za pripravo slaščic, torej povsod, kjer je potrebna moka. Ko preračunamo delež v končnih cenah izdelkov, ta posledično znaša deset do 15 odstotkov. Vse omenjene panoge imamo ključne kupce v maloprodajnih trgovcih. Ti velikokrat nočejo sprejeti višjih cen, ker vedo, da to ne bo dobro za prodajo. Podražitev se bojimo vsi, nobena namreč ne deluje spodbudno na obseg prodaje. V določeni točki pa se brez podražitev ne izplača več delati. Zavedati se je treba, da če podjetje določenega izdelka ne podraži ob tako visoki podražitvi osnovne surovine, potem ne govorimo o denarju, ki ga ima za amortizacijo in dobiček, pač pa o substančni izgubi, ko že zmanjka denarja za delo. Podražitve so neobhodne in samo vprašanje časa je, koliko svojih rezerv bodo do teh podražitev morala podjetja žrtvovati.”

Ko jajca in krmila dopolnijo pršut in ribe
18. januarja bo minilo 25 let, odkar je Stojan Hergouth postal direktor podjetja Jata Reja, nekdanje predhodnice današnje Jate Emone, ki se je pred dvema desetletjema spojila z družbo Emona Krmila. Podjetju je Hergouth sicer zvest od konca študija agronomije na biotehniški fakulteti. Po diplomi in pridobljenem nazivu kmetijskega inženirja živinorejske smeri leta 1984 je namreč začel delati v družbi Jata Reja in po opravljenem pripravništvu postal tehnolog za prehrano perutnine. V začetku devetdesetih let je začel voditi oddelek za nakup krmnih surovin, ob tem pa ostal tehnolog. Ob izteku leta 1995 je končal študij MBA. 18. januarja leta 1997 pa bil imenovan za direktorja Jate Reje. Po združitvi slednje z Emono Krmili v družbo Jata Emona v letu 2000 je postal direktor družbe Jata Emona, ki se ukvarja s prirejo jedilnih jajc in plemenskega blaga (en dan starih piščancev) ter proizvodnjo krmil za živali. V obeh segmentih je s proizvodnjo 140.000 ton in prodaja 110 milijonov jajc na letni ravni med vodilnimi proizvajalci v Sloveniji. Pod okrilje družbe sicer sodita tudi dve primorski prehrambeni podjetji: v 100-odstotni lasti Jate Emone je šepuljski Kras, v večinski lasti pa še Pivka Perutninarstvo in prek nje posredno tudi Delamaris. Poleg njiju so v slovenskem prehrambenem velikanu združene še tri družbe; Razvojni center za prehrano Emona, podjetje Dobrodej, ki se ukvarja s krmnimi dodatki, in specialistična perutninska ambulanta Vet.am.Jata. Stojan Hergouth, ki ga kolegi sicer opisujejo kot skromnega in službi ter družini predanega človeka z veliko sposobnostjo vodenja, tako bedi nad družbo s 70 milijoni evrov letnega prihodka, ki skupaj zaposluje približno 900 ljudi. Rojeni Ljubljančan, oče štirih že odraslih otrok, danes živi v Kamniku. Pred nekaj leti je postal tudi predsednik kamniškega podjetniškega kluba.