Sodniške plače in slepa pravica

Sodniki na neustrezne (neustavne) plače opozarjajo že vrsto let, tudi bela stavka ni novost. Pred 15 leti so se odločili za podoben protest, a do bistvenega premika ni prišlo. Opozarjajo, da se njihove plače že več kot deset let ne usklajujejo niti z inflacijo. Od nove vlade so - tudi glede na obljube o spoštovanju pravne države - pričakovali, da bo uredila njihov položaj. Kako ne bi, saj jim je predsednik vlade Robert Golob pred letom dni obljubil, da bodo njihova prizadevanja končno dobila srečen konec (hepiend), in napovedal 600 evrov dodatka. A se je že kmalu izkazalo, da bo ostalo pri praznih besedah. Vladna stran je v zadnjem času večkrat priznala, da so sodniške plače res prenizke, a da bodo morali počakati na celovito urejanje plačnega sistema v javnem sektorju.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je sicer pred koncem lanskega leta poskušala zajeziti nezadovoljstvo in zaplet rešiti s predlogom interventnega zakona, s katerim bi odpravili plačna nesorazmerja in sodniške plače dvignili za 1000 evrov bruto, a so ji načrte prekrižali koalicijski partnerji.

V sodnih krogih poudarjajo, da ne gre le za plače, temveč predvsem za neodvisnost in takšen položaj, ki bi sodstvo obvaroval pred morebitnimi pritiski na njihovo odločanje.

Sodniki so tako ob obletnici Golobove napovedi srečnega konca najprej delo protestno prekinili za eno uro, teden dni kasneje pa se je začel dvotedenski protest, med katerim sodniške toge oblečejo le v nujnih zadevah. Sodniško društvo, ki je ministrico in predsednika vlade pozvalo k odstopu, je protest tudi internacionaliziralo, saj je o kršitvah materialne neodvisnosti sodnikov obvestilo najvišje predstavnike Evropske komisije. Stavko so za zadnji januarski dan napovedali še državni tožilci. Njihove plače se določajo na enak način kot sodniške, zato so se že pred meseci pridružili pozivom sodnikov, naj vlada in državni zbor vendarle uresničita odločbo ustavnih sodnikov.

Ker se ni zgodilo nič, je sodni svet na ustavno sodišče poslal novo zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Tokrat od ustavnih sodnikov pričakujejo to, česar vlada in državni zbor nista storila po njihovi prejšnji odločitvi, ko bi morala do 3. januarja sodnikom zagotoviti takšne plače, ki bi jim zagotavljale neodvisen položaj.

V sodnem svetu so znova poudarili, da je njihova sodniška neodvisnost ogrožena. Opozarjajo, da enostavno ni dovolj politične volje za spremembo. Predlog ministrice, torej 1000 evrov dodatka, bi bila primerna začasna rešitev, do celovite ureditve plačnega sistema za sodnike. Seveda pa pričakujejo, da se bodo njihove plače usklajevale z inflacijo.

Sodniki opozarjajo, da se vlada z napovedmi, da se bodo tudi sodniške plače urejale v okviru dogovorov v plačnem sistemu za javni sektor, le oddaljuje od spoštovanja načel pravne države in spoštovanja sodnih odločb, predvsem odločb ustavnega sodišča. V sodnih krogih poudarjajo, da ne gre le za plače, temveč predvsem za neodvisnost in takšen položaj, ki bi sodstvo obvaroval pred morebitnimi pritiski na njihovo odločanje.

Sodniška bela stavka je v javnosti sprožila različne odzive, ki so delno povezani tudi z ugledom, ki ga ima sodna veja oblasti med ljudmi. Da ta ni prav velik, gre v veliki meri pripisati nekaterim politikom, ki to kažejo z nespoštovanjem sodnih odločb in pravne države. Spomnimo na skovanko krivosodje, s katero pogosto mahajo pred nezadovoljnim ljudstvom. Pa na blatenje sodnikov v medijih, ki pogosto ostane brez odziva ...

Še najbolj odmeva napoved sodnikov, da ne bodo sodelovali v volilnih komisijah, kar bi - če vmes ne bi prišlo do dogovora - lahko ogrozilo evropske volitve. Če belo stavko na svoji koži občutijo tisti, ki v sodnih dvoranah iščejo svojo pravico, pa bi s tem posegli tudi v pravice volilcev, kar sproža precej kritičnih komentarjev. Iz državne volilne komisije opozarjajo, da je komisija “postala 'talka' neurejenega plačnega položaja sodnikov” in pozivajo k ponovnemu premisleku o (ne)sodelovanju sodnikov v volilnih komisijah.

Zakaj pa ne bi enostavno spremenili zakonodaje in sodnikom vzeli iz rok še to “orožje”, se sprašujejo v nekaterih krogih. Prav to predlagajo v stranki SDS - spremembo volilne zakonodaje, s katero bi sodnike razbremenili volilnih opravil, za vodenje komisij pa bi lahko predlagali tudi druge pravne strokovnjake. Takšno napoved je bilo slišati tudi iz ust ministrice za pravosodje. Je to rešitev, s katero bi se izognili mednarodni sramoti?

Ministrica, ki doslej ni uspela razplesti vozla sodniških plač, se je v zadnjih dneh znašla v vrtincu še zaradi razsipnega nakupa stavbe na obrobju Ljubljane, kamor naj bi se preselila tri sodišča. Nakup propadajoče stavbe je šel povsem mimo sodstva. Za novico o selitvi so izvedeli iz medijev, kar tudi kaže na odnos, ki ga ima oblast do sodnikov. Zdi se, da je skrajni čas za spremembe, kar bi morda pripeljalo tudi do tega, da pravna država ne bi bila prevečkrat le prazna beseda.