Socialna delavka z uporniško dušo

Žanin Čopi se je rodila v delavski družini, tata je bil miličnik, potem je delal v teritorialni obrambi, mama pa v gostinstvu, zato je bila med sezono po cele dneve v službi. “Ampak ko je bila doma, se je vse zgodilo - vse je naredila, skuhala, oprala, dala sušit, zlikala ... Ne vem, kdaj je spala v vseh tistih letih.” Žanin je pomagala pri skrbi za mlajšega brata Tomaža, ki je danes med drugim znan in uspešen jadralec, olimpijec.

Na počitnice so hodili k starim staršem: pozimi in za 1. maj v Čezsočo, od koder je bil oče, poleti pa sta s Tomažem hodila v Črno goro, od koder prihaja mama. Starši so bili sicer kar strogi, v najstniških letih je morala biti doma do 22. ure. A že takrat se je kazala njena uporniška narava; mami je vedno govorila, da “kar se lahko zgodi ponoči, se lahko tudi podnevi - ušpičiš lahko vedno kaj, opolnoči ali opoldne”. In jo je ušpičila - namesto v kino je s sosedom hodila na matineje v diskoteko na Belvedere. “Kuhana in pečena sem bila tam, med 16. in 21.30, potem pa na avtobus in ob 22. uri sem bila pridno doma.” Dokler ju niso dobili in se je to veselje končalo.