Slovensko pomorstvo stavi na ljudi, ne le na infrastrukturo

Ob slovenskem dnevu pomorstva, ki ga obeležujemo 7. marca, je Luka Koper že drugo leto zapored pripravila strokovno omizje. Tokratni posvet je potekal v Hotelu Grand Koper pod naslovom Kadrovska odpornost pomorskega sistema: od politike do operativne prakse, v ospredje razprave pa je postavil ljudi kot ključni dejavnik stabilnosti pomorskega in pristaniškega sistema.

Sogovorniki iz državnih institucij, gospodarstva in izobraževalnega prostora so poudarili, da dolgoročna odpornost pomorstva ne temelji zgolj na infrastrukturi ali tehnologiji, temveč predvsem na usposobljenih kadrih. Posebno pozornost so namenili vprašanju, kako v pomorske poklice pritegniti mlade generacije.

Kako pritegniti mlade

Direktor Uprave RS za pomorstvo Jadran Klinec je opozoril, da je danes največji izziv prav motivirati mlade za poklice na morju. "Danes je umetnost animirati mladega človeka. Ključno je, da postane del skupnosti, da opravlja nekaj koristnega in hkrati zanimivega. Z vidika plač pomorstvo težko konkurira sodobnemu gospodarstvu, lahko pa ponudi varnost, družbeno pomembno vlogo in občutek poslanstva. Naš poklic lahko primerjamo s policisti ali pripadniki civilne zaščite. Smo tisti, ki rešujemo življenja na morju," je poudaril za Primorske novice.

Klinec je še izpostavil, da se tudi na Upravi za pomorstvo srečujejo z mnogimi izzivi: "V določenih primerih smo prisiljeni spuščati standarde, kar je velika težava za nas. Namreč, sami se že vrsto let soočamo z manjkom ustreznega certificiranega kadra. Znanja, ki ga prejmejo na šolah in fakultetah, so izjemna, vendar se pri zaposlovanju večkrat soočamo z omejitvami, ki jih predvideva Zakon o delovnih razmerjih."

Znanje in kadri ključni za stabilnost Luke Koper v spremenljivem svetu

Udeležence omizja je uvodoma nagovorila predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan. Izpostavila je, da so varnost plovbe, učinkovitost logističnih tokov, zanesljivost pristaniških operacij in skladnost z mednarodnimi standardi v veliki meri odvisni od znanja, izkušenj in kompetenc ljudi, ki delujejo v tej verigi.

"Zgodovina koprskega pristanišča je neločljivo povezana z ljudmi - z generacijami sodelavcev, ki so v času pospešene gradnje soustvarjali razvoj skupnega sistema s svojim zanosom, vztrajnostjo in odrekanjem. Način dela se je v desetletjih bistveno spremenil, tehnologija je napredovala, procesi so drugačni. Nekaj pa ostaja nespremenjeno: potreba po strokovno usposobljenem, odgovornem in zavzetem kadru, ki razume in deli razvojno vizijo pristanišča," je podčrtala Kržan.

Razpravo so zaznamovale tudi aktualne geopolitične razmere. Predsednica uprave je opozorila, da je nujno slediti hitro spreminjajočemu se okolju. "Vsi smo priča zadnjim dogodkom v geopolitičnem prostoru. Ravno so mi kolegi povedali, kako so se v eni noči močno zvišale voznine za kontejnerje, zrasle so za tisoče odstotkov. To hitro spreminjajoče se okolje moramo povezati z izobraževalnim sistemom, raziskovalno sfero in nenazadnje s politiko," je utemeljila.

Izobraževanje mora slediti potrebam pomorskega gospodarstva

Dekan Fakultete za pomorstvo in promet dr. Peter Vidmar je izpostavil pomen sodelovanja izobraževalne sfere in gospodarskega sektorja: "Izobraževanje mora slediti potrebam gospodarstva, potrebam trendov, ki še morda niso neposredno vpeti v gospodarstvo. Pomembno je predvsem to, da kot fakulteta gradimo vertikalo znanja. Študentje so iz različnih področji, nekaj jih sicer tudi s predznanjem. V nekaj letih visokošolskega izobraževanja moramo zagotoviti standarde na eni strani, na drugi strani pa slediti potrebam, ki so specifične - lokalne. Mi se nenehno prilagajamo, saj poznamo izzive, hkrati želimo študente naučiti, da se sami učijo in razvijajo. Prav tako je pomembno je, da smo povezani z gospodarskimi družbami v naši bližini."

Podobno mnenje ima tudi ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran Borut Butinar: "Interes za pomorske poklice je visok, kar dokazuje vsakoletni vpis. Spreminja pa se interes po vsebini, saj danes mlade zanima poklic predvsem z vidika sodelovanja v mednarodnem prostoru. Zanimata jih digitalizacija, avtomatizacija, ki sta čedalje bolj prisotni v pomorskem in logističnem svetu. Kar je pomembno, je to, da država oz. ministrstvo zagotovi primeren izhod po koncu izobraževanja, in na ta način dijakom in študentom po zaključku ponudi možnost zaposlitve. Ključno je, da dijak že na začetku jasno vidi in načrtuje poklicno pot."

Na ministrstvu za infrastrukturo se strinjajo, da je treba poiskati rešitev in zagotoviti pogoje, da bodo tisti, ki si želijo delovati v pomorstvu, to možnost tudi imeli. "MZI aktivno išče rešitve, kako k temu pristopiti, težava je, ker nimamo ladjarja. Podoben primer je letalstvo. Verjamem, da bomo s pomočjo pristojnega ministrstva, pa tudi fakultete in srednje šole, našli rešitev, da bomo zagotovili pogoje, da tistim, ki želijo biti pomorščaki, to tudi omogočimo. Začeti moramo s podatki na eni strani in imeti cilj na drugi," je izjavil Tomaž Pečnik, direktor Direktorata za letalstvo in pomorstvo ministrstva za infrastrukturo.

Do ključnih kompetenc z lastnim izobraževanjem in simulatorji

Direktor in član uprave Luke Koper Vojko Rotar, je dodal, da je Luka v zadnjih letih v intenzivnem obdobju rasti. Temu lahko sledi le z ustrezno kadrovsko strukturo: "V tem obdobju smo povečali število zaposlenih iz 950 na približno 2.500, kar pomeni, da smo že skoraj izčrpali bazen razpoložljivih kadrov. Prve indice o pomanjkanju zaposlenih zaznavamo na vseh ravneh strokovnih profilov - operativnem, specializirano tehničnem in razvojno-strateško naravnanem. Primorani smo vpeljati lastne programe za pridobitev ključnih kompetenc. Ravno zato smo v lanskem letu odprli nov vadbeni center, v katerega smo med drugim umestili simulator virtualne resničnosti. Tako ustvarjamo na nek način poligon, privlačen za naše bodoče zaposlene."

Čedomir Bojanić, predsednik Združenja za promet (Sekcije pristaniških špediterjev), je ponudil primer, kako rešiti manjko specifičnih znanj: "V velikih sistemih in resnih logističnih državah, kot sta denimo Belgija in Nizozemska – ki sta med drugim tradicionalno pomembni in primerljivi z nami – so ta problem rešili tako, da so ustanovili akademije. Poleg srednjega in univerzitetnega izobraževanja so ustvarili akademije, ki prenašajo specifična znanja. Delodajalci opažamo, da je osnovno znanje dijakov in študentov dobro, manjka pa specialističnih veščin."

V razpravi je sodeloval tudi predsednik Gracijan Necmeskal, predsednik Zveze pomorsko-prometnih agencij Slovenije. "Pomorska agencija se nenehno prilagaja razmeram v panogi, so pa pri nas v prednosti kadri, ki imajo končano tovrstno pomorsko šolo. Današnje generacije imajo drugačne karierne prioritete in pričakovanja, kot so jih imele starejše generacije. Težava se pojavi, ko gredo ljudje v pokoj, in sicer, kako to nadomestiti. Lahko znižamo standarde, kar pa ni dobro, saj na ta način pada kvaliteta. Bomo pa morali imeti v kratkem času bolj dolgoročno rešitev," je opozoril. Skupno sporočilo razprave je bilo sicer jasno. Prihodnja odpornost pomorskega sistema bo odvisna predvsem od ljudi, njihovega znanja, motivacije in sposobnosti prilagajanja v času vse pogostejših globalnih kriz. •