“Slovensko morje je kot Noetova barka”

L ovrenca Lipeja smo ujeli tik pred odhodom v Črno goro, kjer se je s kolegi z Morske biološke postaje (MBP) Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Piran udeležil mednarodne konference o pomenu in ohranjanju jadranske biodiverzitete.

“Odvisno od tega, kateri vidik imamo v mislih. Če govorimo o planktonu, nisem ravno pravi sogovornik. Na področju rib, kjer sem doma, pa je stanje še vedno pozitivno. Slovensko morje še vedno premore veliko življenja, o čemer že vrsto let redno seznanjam tudi vaše bralce skozi kolumne v prilogi 7. val. Svoje pisanje redno podkrepim s fotografijami, ki dokazujejo, da ima naše morje kaj pokazati. Ne dolgo nazaj sem, denimo, pisal o morskemu psu orjaku v naših vodah, kmalu za tem pa se je v slovenskem delu Jadrana pojavil novi posebnež; pred Sečo so ribiči v mrežo ujeli modro rakovico, tujerodno vrsto, ki prihaja z atlantske ameriške obale.”

Z morjem je povezan že vse življenje

Prof. dr. Lovrenc Lipej (1963), Izolan po rodu, je znanstveni svetnik, raziskovalec na Morski biološki postaji (MBP) Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) v Piranu, kjer se ukvarja s popisovanjem morske biodiverzitete in kartiranjem habitatov v slovenskem obrežnem morju in širšem Jadranskem morju. Njegove metode dela temeljijo na nedestruktivnih potapljaških tehnikah vzorčenja. Posebno pozornost posveča predvsem raziskovanju ribjih vrst in tujerodnih organizmov. Od leta 2012 skupaj s hrvaškimi kolegi redno raziskuje biodiverziteto koralnega grebena v Velikem jezeru na otoku Mljet. Kot redni profesor predava ekološke in biološke predmete na univerzah v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Doslej je objavil že deset znanstvenih knjig in več kot sto znanstvenih prispevkov, s sodelavci pa pripravlja pa tudi nove knjige o biodiverziteti biogenih formacij in oceanu v malem. Leta 2016 je skupaj s kolegi Martino Orlando Bonaca, Borutom Mavričem in Domnom Trkovom iz skupine za raziskave morske biodiverzitete na MBP prejel priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju. Nagrado so si prislužili z objavami izsledkov raziskav o biodiverziteti v mednarodno uveljavljenih strokovnih publikacijah, z dejavnostmi za popularizacijo naravoslovnih ved v poljudnih medijih ter s svojim uredniškim delom. Je tudi prejemnik nagrade Zlati legat (1998), ki jo Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) podeljuje slovenskim ornitologom za najboljše delo s področja ornitologije, objavljeno doma ali na tujem. Leta 2012 mu je Slovenska potapljaška zveza podelila bronasto plaketo za aktivno delo na področju raziskovalne dejavnosti. Že četrt stoletja je odgovorni urednik naravoslovne serije znanstvene revije Annales, Series historia naturalis. Vrsto let svoje bogato znanje in izkušnje na kar se da poljuden in predvsem zanimiv način posreduje tudi bralcem Primorskih novic v rubriki Istre skriti zakladi v prilogi 7. val. Trenutno se s sodelavci in z nemškimi kolegi ukvarja z analizo trendov izginjanja morskih travnikov v slovenskem morju in se posveča popisovanju tujerodnih vrst v njem. Kot pravi, so še posebej zanimivi podatki, ki so povezani s pristanišči in mokrišči.