Slovenija na poti v nizkoogljično družbo
Enega bistvenih korakov Slovenije na poti k nizkoogljični družbi predstavlja tudi projekt Life IP Care4Climate, poudarjajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. V okviru večletnega projekta skupaj s partnerji izvajajo več deset različnih aktivnosti.
Namen projekta, ki poteka v sodelovanju s 14 partnerji, je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in vključevanje širše javnosti v procesu prehoda na bolj trajnosten način življenja. V okviru tega potekajo aktivnosti na šestih področjih, kot so zmanjševanje odpadne hrane, prehod v nizkoogljično družbo, trajnostna mobilnost, trajnostna raba zemljišč, trajnostna gradnja in učinkovita raba energije ter zeleno javno naročanje.
Projektni pristop
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za okolje Uroša Vajgla Slovenija v projektu Life IP Care4Climate sodeluje, ker ta naslavlja vidik blaženja podnebnih sprememb oz. zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki segrevajo ozračje. “Projekt poskuša identificirati tista ključna ozka grla pri doseganju podnebnih ciljev v različnih sektorjih, vključuje pa projektni pristop, ki je razmeroma inovativen v državnem sektorju. To pomeni, da k reševanju problemov pristopamo tako, da jasno opredelimo cilje in deležnike, ki so potrebni za njihovo doseganje, ter ukrepe, ki se bodo izvajali, in mejnike oz. kazalnike, ki nam pomagajo spremljati pot do teh ciljev. Ta projektni pristop je nujno potreben, če želimo te vrzeli uspešno tudi premostiti.”
“Projekt poskuša identificirati tista ključna ozka grla pri doseganju podnebnih ciljev v različnih sektorjih, vključuje pa projektni pristop, ki je razmeroma inovativen v državnem sektorju.”
Uroš Vajgl
državni sekretar na ministrstvu za okolje
V okviru projekta, ki traja od 2019 do 2026, ministrstvo skupaj s partnerji izvaja 63 raznolikih aktivnosti, ki vključujejo vse od poletnih šol do študentskih taborov, hekatonov do delavnic za uslužbence v javni upravi. Na projektu, ki je vreden 27 milijonov evrov (od tega sedem milijonov evrov sofinancira EU), sodeluje 120 ljudi, do zdaj pa so v okviru njega izvedli tudi 110 delavnic, predavanj in konferenc za več kot 6300 strokovnjakov, študentov in drugih deležnikov.
Med aktivnostmi, ki se izvajajo pod njegovim okriljem, pa je tudi evropski teden mobilnosti, katerega koordinator je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Medtem ko je leta 2020 v njem sodelovalo 35 občin, se jih je letos po njenih besedah pridružilo že 120, kar pomeni, da so k sodelovanju pritegnili več kot deset odstotkov prebivalcev Slovenije.
“V gospodinjstvih letno zavržemo kar 30 odstotkov vse pridelane hrane, zato je naš cilj zmanjšati to količine odpadne hrane, poleg tega pa izvajamo aktivnosti po celotni prehranski verigi - od pridelave, distribucije in trgovine, gostinstva in gospodinjstev.”
Nataša Kebe
vodja projekta Life IF Care4Climate na okoljskem ministrstvu
Sortirna analiza bioloških odpadkov
Vodja projekta Life IF Care4Climate na okoljskem ministrstvu Nataša Kebe je na nedavni novinarski konferenci predstavila aktivnosti ministrstva na področju zmanjševanja odpadne hrane. Poudarila je, da zavržena hrana ni le moralna težava, ampak tudi velik vir emisij toplogrednih plinov, ki dodatno obremenjujejo okolje. “V gospodinjstvih letno zavržemo kar 30 odstotkov vse pridelane hrane, zato je naš cilj zmanjšati to količine odpadne hrane, poleg tega pa izvajamo aktivnosti po celotni prehranski verigi - od pridelave, distribucije in trgovine, gostinstva in gospodinjstev,” je povedala Kebetova.
Da bi ugotovili vzroke za nastanek teh odpadkov, so na ministrstvu v okviru projekta razvili metodologijo za sortirno analizo bioloških odpadkov. Na tem področju novembra pripravljajo več aktivnosti, je dejala Kebe in pri tem izpostavila začetek izvajanja sortirne analize bioloških odpadkov s poudarkom na merjenju količin odpadne hrane v prihodnjem tednu na območju Maribora. Za lažje razumevanje razmerja med živili, ki jih v Sloveniji največkrat zavržemo, pa bodo na ministrstvu letos ponovili vodenje enotedenskega dnevnika o odpadni hrani. K izpolnjevanju le-teh bodo ponovno vsa slovenska gospodinjstva povabili prav tako novembra.
27
milijonov evrov je vreden projekt, v okviru katerega so doslej izvedli tudi
110
delavnic, predavanj in konferenc za več kot
6300
udeležencev - strokovnjakov, študentov in drugih deležnikov.
Podpora nevladnikov
Pozitivne učinke izvajanja aktivnosti pod okriljem projekta Life IP Care4Climate pa so predstavili tudi predstavniki nevladnih organizacij. Okoljski ekonomist iz nevladne organizacije Umanotera Jonas Sonnenschein je dejal, da so kot partnerji v projektu pripravili veliko aktivnosti ozaveščanja o podnebnih spremembah. Ena takšnih je denimo potujoča razstava Na vroči strani Alp, ki opozarja na posledice podnebnih sprememb in že več let kroži po Sloveniji. Vzpostavili pa so tudi nov kalkulator ogljičnega odtisa, s pomočjo katerega si lahko vsak posameznik izračuna vpliv svojih dejavnosti na podnebne spremembe.
V Inštitutu za politike prostora - IPoP medtem jedro aktivnosti, ki jih izvajajo v okviru projekta IP Care4Climate, predstavlja spodbujanje trajnostne mobilnosti oz. hoje in kolesarjenja. Leto so, kot je dejal direktor Inštituta za politike prostora - IPoP Marko Peterlin, začeli z izvajanjem kampanje, s katero občinam pomagajo pri komuniciranju prometnih ureditev. Primer tega je kampanja Furam 30 v občini Trbovlje, ki se je odločila, da v skoraj celotnem središču mesta uvede območje z omejitvijo hitrosti 30 kilometrov na uro.
Zaključek predviden do konca leta 2026
Projekt Care4Climate bo nadaljeval svoje poslanstvo do leta 2026, ko je predvideno zaključevanje aktivnosti. Cilj projekta je ne le doseči konkretne rezultate, ampak ustvariti dolgoročne spremembe v vedenjskih vzorcih in povečati zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja v celotni družbi.