Slavoj Žižek: “Putinov cilj je razbiti enotno Evropo”

K pogovoru, ki sta ga začela kolega s tržaškega Radia Trst A, smo pristopili in ga nenamerno, spontano prevzeli v trenutku, ko je Slavoj ŽižekKrečič pojasnjeval svoje stališče o pomoči Ukrajini. Po predstavljanju in dovoljenju, da pogovor posnamemo, ter nekaj pojasnil o Primorskih novicah in Primorskem dnevniku iz Trsta - “Oba poznam, seveda! Pa boste preživeli?” - nadaljujemo pogovor brez predpriprave, ki nas je zapeljal v uro živahnega razpredanja o mnogih vprašanjih brez končnih odgovorov. Iskriv, duhovit, vsestransko razgledan in dobro razpoložen sogovornik je v slabi uri odgovarjal tudi na vprašanja naključnih poslušalcev, ki so ikono nemudoma prepoznali.

“Da bi ustavili vojno zdaj in se pogajali, bi pomenilo pristati na to, da v osnovi - z morda nekaterimi popravki - Rusi obdržijo, kar so pobrali. Jasno je, da Ukrajina brez zahodne pomoči ne bi preživela. Vsi pravijo, da je zdaj 'stalemate' - blokirana fronta. Fronta je ustavljena zato, ker so Ukrajinci z našo pomočjo uspeli. Brez orožja z Zahoda bi bilo z Ukrajino konec. Po vseh podatkih, ki jih imamo, to vemo. Še to se mi zdi pomembno: vedno ko govorijo o Rusih, pravijo, da saj gre samo za kos zemlje. Ne, Rusi imajo cel projekt, ki je čedalje bolj jasen: obnoviti želijo Sovjetsko zvezo. Vsi mi pravijo, ti si preveč pod vplivom Natove propagande. Pa nisem! V gimnaziji sem se učil rusko in spremljam samo še ruske vire, ki se jih dobi po raznih podkastih. Poslušajte (stiša glas), tam je še bolj grozno. Razpravljajo samo še, kako bodo, če zasedejo Ukrajino, prevzgajali, prepovedali ukrajinščino … In ne mi reči, da pretiravajo, ker so to že počeli; denimo z ugrabljanjem otrok. Neverjetni barbarizem! A veste, kakšen zakon so Rusi sprejeli? O tem se pri nas ne piše dovolj: na vojnih območjih, se pravi v Ukrajini, se kriminalna dejanja proti Ukrajincem ne štejejo kot zločin, ker so bila storjena v obrambi domovine, Rusije. Se pravi, če te nekdo vidi, kako posiliš, zakolješ, ne moreš biti kaznovan. Veste, zakaj sem pesimist? Nočem reševati Zahoda, ta nosi velik del krivde. A veste kje? Ključ so devetdeseta leta, ko je Zahod pod Jelcinom igral umazano igro. Navidez je pomagal Rusiji, a so jih načrtno želeli še ekonomsko dotolči. Ker Rusi bi potrebovali nekoga, kot je Deng Xiaoping, ki bi šel v privatizacijo … Kitajci so to tako pametno naredili: niso začeli z državnimi bogastvi, kjer ravno država služi, ampak z malo proizvodnjo za potrošniško robo, kjer ljudje čutijo, da je več stvari na trgu. Rusija pa natanko nasprotno: privatizirali so nafto, rudnike, vsakdanja potrošnja pa je ostala neučinkovita, državna. Rusija je pojem, kako se ne dela. In iz tega nezadovoljstva je zrasel Putin. Devetdeseta so bili grozni časi.”

Ikona in aktivist razmišljanja

Filozof dr. Slavoj Žižek Krečič (1949) je globalni filozofski in popkulturni fenomen, ki po eni strani razvnema strasti s kontroverznimi izjavami, kakršna je tista o spomeniku Miloševiću iz našega pogovora, po drugi pa predvsem kritično motri naš čas, zlasti vse oblike kapitalizma, ki “še naprej želi, da ljudje ne bi razmišljali. In prav zato moramo!”, kot pravi. Za nekatere genij, za druge “Borat filozofije”, ki svoje izjave načrtno našpiči do skrajnosti, se je leta 1949 rodil v Ljubljani, otroštvo pa preživel v Portorožu, kjer je obiskoval nižje razrede osnovne šole, višje pa v Piranu. V osmem razredu se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval bežigrajsko gimnazijo. Danes redni član SAZU, redni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter gostujoči profesor na več tujih univerzah - od Pariza do Minnesote v ZDA -, je bil po diplomi iz filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1971 nekaj časa tamkaj asistent, od 1973 do 1979 pa zaradi “politične neprimernosti” nezaposlen. Od leta 1979 je bil najprej zaposlen na Marksističnem centru CK ZKS, kmalu zatem pa na Inštitutu za sociologijo in filozofijo. Kot beremo v njegovem življenjepisu na spletni strani SAZU, je leta 1981 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral s tezo Materialistični obrat Hegla pri Lacanu, 1986 pa je doktoriral še v Parizu na Oddelku za psihoanalizo univerze Paris VIII s tezo Filozofija med simptomom in fantazmo (Hegel, Marx, Kripke). “Kot angažiran publicist revije Mladina je postal slovenski javnosti dobro znan v osemdestih letih prejšnjega stoletja, bil je član predsedstva Odbora za varstvo človekovih pravic (1989, afera JBTZ), 1990 je kot kandidat LDS kandidiral na volitvah za člane Predsedstva Republike Slovenije in bil skorajda tudi izvoljen,” je le košček njegovega domačega življenjepisa. Lacanovec in del domače lacanovske trojke, v kateri sta še filozofa Alenka Zupančič in Mladen Dolar, po podatkih izpred desetletja je bilo njegovemu delu posvečenih vsaj 15 znanstvenih monografij, dotlej pa je z njegovim podpisom izšlo več kot 500 knjižnih del v vseh svetovnih jezikih. S četrto ženo, novinarko in pisateljico Jelo Krečič Žižek, bo poleti praznoval deseto obletnico poroke.