“Skupaj za Slovenijo, ne pa, prej ste vi 50 let kradli, zdaj bomo pa mi”

V kakšni kondiciji danes, po 31 letih, vidite državo Slovenijo? Ste o tem sanjali takrat, ko se je rojevala in ste bili zraven še kot ZSMS-jevka, mladinska organizacija je bila takrat gonilo sprememb in steber naprednosti ...

“Ponosna sem, da imamo svojo deželo, da ohranjamo naravo v kolikor toliko dobri kondiciji, glede tistega, kar se odvija na področju gospodarstva in politike, pa sem zelo žalostna, tudi razočarana.”

Nad čim konkretno?

“Predvsem, kako je kapitalu in politiki uspelo razdeliti ljudi na leve in desne. Moja družina je bila raznolika po pogledih, ampak nikoli nismo delili po tem, na primer s tem sosedom pa ne smeš, ker gre v cerkev. Ravno obratno, iskali smo dialog, kar pomeni poslušati se, vživeti se in skupaj iskati rešitve. In prav tega v Sloveniji zelo primanjkuje.”

“Mi smo naredili napakico, da je bilo treba vse iz prejšnjega sistema pozabiti in uničiti, namesto da bi nadgrajevali.”

Vidite radikalizacijo na levi in desni in ali prav ta prostor skuša zdaj zasesti Gibanje Svoboda? Golob dela novo LDS, naslednico ZSMS, ki je bila neki tampon med nekdanjo partijo in desno opcijo, recimo ji krščansko ali ljudsko demokracijo, ki jo je Janša zdaj povozil?

“ZSMS, o kateri se danes zelo malo govori, je bila generator razvoja v osemdesetih letih in je odpirala najbolj delikatna vprašanja, pa naj gre za gospodarski koncept razvoja ali človekove pravice. Če omenim samo dokumente krškega kongresa leta 1986, nobena politična stranka ni naredila tako velikega koraka v premisleku o razvoju Slovenije, saj je združeval ekologijo, izobraževanje, človekove pravice, odnos do punka, kulture ... in za vsako od tem se je zavzelo jasno stališče. Na primer pri energetiki: da se je treba odmikati od energetske potrate in potratne industrije, če pa se jo že obdrži, naj ustvarjajo končni produkti s pečatom Slovenije. A v Sloveniji še do danes nismo na tem področju naredili nič. ZSMS nima sledi, pa je bila generator sprememb, ki jih kreirala tako, da v Sloveniji ni bilo velikih konfliktov - ne v partiji in ne v družbi. Afera JBTZ je bila dogodek, ki pa ga glorificiramo do skrajnosti, sama imam o njem svoj pogled in nekatere informacije.”

Kaj je pokopalo LDS?

Morda o tem kasneje, ampak zakaj LDS ni ostala vodilna politična sila v Sloveniji, uspešno jo je vodil Janez Drnovšek, pa vedno znova ugotavljamo, kako veliko prostora je na politični sredini? Je bilo preveč individualizma?

“Mi smo se leta 1994 združili z Zelenimi, Socialisti in Demokrati, nekaj podobnega, kot se dogaja danes. Nekateri so ocenili, da je dobro to narediti, da dobimo tisti glas več, ki smo ga zmeraj morali v parlamentu 'štrikati', da smo prišli do večine. Nekaj pa nas je bilo takih, ki smo rekli, da se to matematično ne sešteva. Zakaj je bila ta združitev napaka? Ker se je moralo zadostiti izrazitim in agresivnim individualnim interesom. Pa naj gre za politične funkcije, na primer, takoj se je moralo zunanje ministrstvo dati nekomu, ki misli, da je lahko celo življenje zunanji minister ...”

“Golob zelo pazi na SD, medtem ko bi mu Levica lahko bila spodbuda namesto za žigosanje levo-desno, za pogovore o vprašanjih, kakšen naj bo zdravstveni sistem, kakšna naj bo socialna politika, katere so prioritete dežele.”

Mislite Dimitrija Rupla?

“... ja, pri gospodarskih interesih pa so začeli vdirati tudi lobiji, gospodarski in energetski.”

S ključnim motivom, privatizacijo, kar se privatizirati da?

“Spomnim se konceptov, kako se bomo vsi smejali in bomo srečni ali pa da bomo imeli otok pri Kopru. Ampak vse to je nastalo v kabinetih, nikjer ni participiralo ljudstvo.”

“S krajo javnega denarja in premoženja. Ne more se zgoditi v tej krasni Sloveniji TEŠ 6. Ne more se. S pobranimi ogromnimi provizijami, dokazanimi po tujini, pri nas ...”

Enostavno vse so nakrmili. Pokojni direktor SCT Ivan Zidar je znal reči, da je enostavno primaknil vsem strankam in imel mir. Ta model je očitno v Sloveniji naletel na plodna tla?

“Nekateri mi pravijo, Vika, ne skrbi, bom dal enemu, pa drugemu ... Ampak s takim načinom smo veliko sfižili in naredili anomalije, ki so daleč od mojih pričakovanj.”

“Župani evropskih mest so me opozarjali na to, kar sem opazila v Mariboru: iz mest smo izgnali avtohtono prebivalstvo in ga namenili turistom, kar je velika razvojna napaka.”

Privatizacija družbenega premoženja je bila enkraten in neponovljiv proces. Prevladal je individualni človeški pohlep pred skupnim, reciva mu nacionalnim interesom, ki je tolikokrat zlorabljena beseda. Ampak zakaj, ko se v Sloveniji neredko zmagovito pojavijo novi igralci – pa naj se jim reče Zares, pa SMC, pa LMŠ, pa zdaj Gibanje Svoboda –, potem potonejo? So to samo etapni neizkušeni plejerji, enostavni za manipulacijo?

“Z državo so prišli močni interesi, že mi smo v ZSMS bili malo zmedeni, v vesolju, še vedno smo delali na človekovih pravicah, o vlogi in pomenu ženske v politiki, oni pa so se nam samo smejali, ker so vedeli, da je prava politika tam, kjer ti pipico odpreš in ti javni denar teče. S tem se je začela tudi izjemno močna mreža ZSMS po terenu trgati. Začela se je bitka za položaje, začeli so se krhati odnosi. In zakaj vsaka od teh strank potem potone? Liberalne stranke iščejo zmeraj ime in priimek in to je fenomen, stranka Mira, pa Alenke ... sama se ne morem identificirati kar z nekim imenom. Zakaj ne s programom? No, prišli so programi, ampak nikoli pa niso obvladovali terena in zato se vse to vedno znova sesuva.”

Pa so jih scefrali ali narezali kot salamo ... Tudi SD in SDS s svojima terenskima mrežama?

“Pri teh dveh strankah je treba reči, da sta v velikih rabotah skupaj. Pa tega ne govorim na pamet, vodila sem mesto Ljubljana in sem jih velikokrat dobila s prsti v marmeladi skupaj. In to pri tistih projektih, ki so bili finančno zelo zanimivi, kot na primer v vseh javnih komunalnih podjetjih, pa naj gre za promet, energetiko ...”

Nekoč naj bi na Hrvaškem pokojni predsednik Franjo Tuđman rekel, da bi bilo dobro glede na "pozitivno vlogo hrvaškega plemstva", da bi Hrvaško obvladovalo 200 bogatih družin. Bi bila to rešitev tudi za Slovenijo, bi jo tako obvarovali pred razprodajo in bog ne daj uničenjem, ali je to zgrešeno?

“To ni pot, ker bi bilo to streženje elitam in kapitalu. Pred kakim 40 leti je dr. Veljko Rus pisal o tem, kako stranke niso oblika demokratičnega sistema, ker je kapital posrkal stranke, znanost, svet. To danes vidimo.”

Napake pri privatizaciji

Ampak kaj bi morali narediti, da bi privatizacijo naredili pravično in solidarno do tistih, ki so premoženje ustvarili?

“Mi smo naredili napakico, da je bilo treba vse iz prejšnjega sistema pozabiti in uničiti, namesto da bi nadgrajevali. Vzemiva samo stanovanjsko politiko, kjer smo od plač dajali nekaj denarja za stanovanja, tak sistem ima danes Avstrija. Mi pa smo delali ravno nasprotno in stanovanja celo prodajali pod ceno z znamenitim Jazbinškovim zakonom. Socialni, zdravstveni in šolski sistem so bili v Sloveniji izjemno napredni. Sama sem študirala pedagogiko, ukvarjala sem se tudi z vedenjsko in osebnostno motenimi otroki, imamo številne strokovnjake na tem področju, k nam se je hodila učit Evropa. Mi pa smo rekli, da moramo vse zradirati, pozabiti in takrat se je začelo, ker so čakali na plen. Najprej s prvi zakonom o denacionalizaciji, ki je naredil še več krivic, nato pa z znamenitim stavkom po zmagi Demosa: 'Prej ste vi 50 let kradli, zdaj bomo pa mi.' Ta filozofija je bila prevladujoča in to se dogaja še danes. Tudi to, kar smo gledali zadnji dve leti, ni bilo nič drugega kot kapitalsko prerazporejanje.”

Je bil Janša iskren v zadnjem mandatu s svojim slogom vladanja?

“Iskren sledilec tega: 'Prej ste vi 50 let kradli, zdaj bomo pa mi.' Sicer pa ga poznam iz ZSMS-ja in vem, kako je marširal z jugoslovansko zastavo, kako mi je stopil z vojaškim čevljem za vrat, ker nisem hotela streljali na vojaških vajah. Mi smo imeli pisarne skupaj. Bil je zvest liniji. Jaz bi rekla, da je ves čas tak. Zna imeti več obrazov.”

Kaj je bilo z vojaškim čevljem? Dobesedno?

“Vodil je obrambo na ZSMS in vsake toliko časa organiziral obrambni dan, kjer smo morali vaditi streljanje s puško, sama pa sem bila zapriseženo proti orožju, skoraj še noža nimam doma, raje trgam solato. Nisem hotela streljati. To je bilo v Prekmurju in mi reče: Potočnik, ti pa danes nisi nič naredila, in sem rekla, da tudi ne bom. Njegov obraz je postal tako militanten, da sem se ustrašila. Drugič v življenju sem takrat imela puško in morala sem streljati leže. In potem mi je stopil z vojaškim škornjem za vrat, jaz sem začela streljati, tam nisem mogla nikogar ubiti, pa čeprav sem mižala na napačno oko. In potem sem jokala.”

Prisilil vas je, da ste kot funkcionarka morali streljati?

“Prisilil, ker bi se morala obrambno usposabljati. On je bil tudi sicer eden večjih promotorjev služenja žensk v JLA. Po duši je militanten, imel je le srečo, da je delal v izjemno razmišljujočem zsmsjevskem okolju, občasno pa nam je prišel tudi prav, ker je imel včasih bolj radikalne ideje.”

Prej ste omenili tudi, da se z afero JBTZ iz leta 1988 pretirava.

“To je dolga zgodba, ker je treba pogledati širše jugoslovanske razmere. V času napetosti sva šla z Vilkom Jelenom, Mariborčanom, na generalštab JLA, da preneseva zahtevo Slovenije po civilnem sojenju, sojenju v slovenskem jeziku, da lahko priprtega Janšo obišče družina in podobno. Sprejel naju je Slovenec, Stanislav Brovet, admiral. Ves čas je nekaj štrcal pod mizo, ne vem, ali so snemali ali je dajal kake signale, na koncu sestanka pa rekel: družina že odhaja k Janezu Janši na obisk. Ko sva vstajala, pa še, Potočnikova, ne tako skrbeti, Janez je zelo zgovoren v kasarni.”

Neuresničljivi koncepti

Če se iz ZSMS, od koder izhajata oba z Janšo, ozreva v "mati" SD. Kaj se dogaja s to stranko danes? SD so bili tudi na oblasti kot zmagovalec volitev, ko jih je vodil Pahor, sedaj pa se ji je nekako ugnezdila Levica?

“Golob zelo pazi na SD, medtem ko bi mu Levica lahko bila spodbuda namesto za žigosanje levo-desno, za pogovore o vprašanjih, kakšen naj bo zdravstveni sistem, kakšna naj bo socialna politika, katere so prioritete dežele. Koliko smo zapravili denarja za razvojne koncepte? Spomnim se konceptov, kako se bomo vsi smejali in bomo srečni ali pa da bomo imeli otok pri Kopru. Ampak vse to je nastalo v kabinetih, nikjer ni participiralo ljudstvo. Meni je všeč projektno organiziranje, všeč so mi participativni projekti, v katere pa je treba vključiti ljudi.”

Ampak o tem, kaj potrebuje Slovenija, je potreben konsenz, kaj je v resnici dobro za ljudi?

“V pogovoru prideš do konsenza. Ko smo pisali strategijo razvoja Mestne občine Ljubljana, smo prek stotin razprav z ljudmi o kolesarskem prometu, razsvetljavi, kje in kako posegati v okolje za zavarovanje pitne vode dobili krasne predloge, v katerih sta z roko v roki sodelovala stroka in prebivalstvo. Golob in tisti, ki želijo prepričati, da so pravi, morajo zastaviti jasne projekte in jih preverjati na terenu z ljudmi. Slišala sem, da bi Golob izpustil lokalne volitve, ne sme jih! Če misli resno, bi že moral biti na terenu.”

Kako pa vidite razmere na politični desnici? Kako pa krščanski stranki, ki marsikje po Evropi uspeva, ne uspe preboj, ker jo je Janša povozil?

“Slovenci imamo vero za nekaj intimnega. Vera nas v 80. letih ni delila, meni je bilo lepo, če je v moji Prlekiji šla večina ljudi v cerkev. Ko pa cerkev začela hlepeti po premoženju ali prikrivati grehe, ljudi prepoznajo dvoličnost.”

Ne bi bilo v Sloveniji lepše, če bi imeli zrele demokratične stranke, leve, liberalne, konservativne, na oblasti bi se menjavali in skrbeli za skupno dobro vseh? Ali je to malo naivno?

“Bi bilo, ampak v ozadju je samo ena zadeva - kapital. Danes se niti ne zavedajo, kaj počnejo. Orbana smo se sicer zdaj malo ustrašili. Če greste v Lendavo, boste slišali ljudi, kaj govorijo. Na Krasu so nekoč Italijani kupovali zemljo, Kraševci so se dvignili in rekli stop. V Prlekiji so po osamosvojitvi vsi malo hiše hoteli popravljati po zgledu tistih, ki so delali v Nemčiji. Vzeli so kredite pri avstrijskih bankah, drobnega tiska marsikdo ni bral, zato mislim, da je precej zemlje pod hipotekami. Mene ni strah, ampak če nimam zemlje, na kateri bi lahko posadila krompir, ne morem uživati v samostojnosti.”

Svarite pred razprodajami? Izgubiš suverenost?

“Tako. Nisem nacionalistka, ampak ne igrajmo se s to deželo, ker imamo preveč 'prijateljev' okrog in daleč, ki se želijo polastiti Slovenije. Vidite že, kako se vedno kaj zaplete s Hrvaško. Vedeti morate, da nekateri gredo mimo sodišč in prava – s kupovanjem, podkupovanjem ali vlaganjem v igrišča, institucije ... Tega bi se morala politika veliko bolj zavedati, ne pa da se ukvarja s tem, kakšne barve čevljev ima kdo v parlamentu.”

Jeseni bodo lokalne volitve, ki ste jih že omenili, pa tudi predsedniške. Kdo bo dobil predsedniške, ali je to odvisno predvsem od osebnosti?

“Odvisno od kandidatur. Človek si želi drugačno osebnost kot sedaj.”

Odlično izpeljana funkcija instagram predsednika

Kako pa ocenjujete delo in vlogo Boruta Pahorja kot predsednika republike?

“Gospod predsednik je odlično izpeljal svojo funkcijo instagram predsednika. Ima rad sam sebe, si je všeč in to je zelo lepo. Pozabil pa je, kaj je predsedniška funkcija, saj je bilo kar nekaj tem v Sloveniji, tudi ko gre za odnos do žensk, cerkve, pedofilije, kjer predsednik lahko ima svoje mnenje in ne razdvaja. Ni politik tukaj za to, da bi se udinjal enemu ali drugemu in potem misli, da je nevtralen.”

Ne gre pri tej funkciji za to, da si kot predsednik vest vseh državljanov? Ga ne bi, če bi bil drugačen po značaju, sesekljali politična in medijska artilerija?

“Nikoli ne moreš biti vest vseh ljudi. Pri njem gre za njegov značaj. Ampak ko se odločiš za politiko, se moraš znati obnašati tako pred reflektorji kot v popolni temi.”

V instagram zavetju pri mladih je bil na varni strani ...

“Všečki botoksiranih, ki za nameček služijo milijone ... ne vem, no. On daje napačna sporočila mladim, češ da si politik lahko, če si všečen in urejen, ni pa se ti treba postavljati na stališča, se zoperstavljati, izražati mnenj.”

Ima pa številne posnemovalce, tudi v parlamentu, ki stavijo na všečnost pred vsebino ...

“Sama politiko jemljem kot izjemno modrost, znanje, odgovornost za izrečeno, narejeno in za razmislek, premislek in odločitev. Vendar v Sloveniji odločitev nimamo že nekaj časa, ampak samo pipice, ki jih drugi odpirajo. Govorim iz izkušenj. Danes bi lahko živela v pet- ali sedemsobnem stanovanju, če bi neki razpis dobil pravi človek. To se mi je zgodilo že prvih 14 dni, ko sem bila županja. Kakšen gradbinec pa mi je vrgel tudi pištolo na mizo, češ tako se bova pogovarjala. Se je pa nekaj vedelo v Ljubljani: Vike ne moreš dobiti za cent. Se je pa zato v ozadju dogajalo marsikaj. Videla sem, da prihaja sprega s politiko in z novinarji. To mora biti skupaj. Še spomladi, ob letu volitev, ki sem jih potem izgubila, so mi kazali ankete, češ da imam 86 odstotkov podpore, pa sem jim dejala, da bom izgubila. In zanimivo, kje so me dobili, ker me drugje niso mogli: da je šofer peljal hčerko na violino. Naredili so 25 slikic deklice, slikali so jo tudi v obraz, in sem se zlomila. Takrat sem si tudi rekla, umakni se, ker je treba ohraniti obe. Ko sem izgubila volitve, se je začel medijski pogrom, da sem kupila SIB banko, očitali so nepotizem in podobno.”

Civilna družba se je v zadnjem mandatu aktivirala, vidite podobnosti s časom nastajanja slovenske države, s protesti na Roški?

“Politika, ki ne razume, kako pomembne so civilna družba in nevladne organizacije, ne ve, kaj je politika. Te namreč živijo na terenu, vidijo probleme, nato pa opozarjajo politiko. Visoko udeležbo na parlamentarnih volitvah in tak rezultat je pripisati aktivaciji civilne družbi, ki je zasenčila politiko.”

Je Golob bolj sposoben od Cerarja ali Šarca?

“Ko sem se po volitvah zbudila, sem bila vesela, ni me bilo strah, da imam zaprto občino, da ne smem v Prlekijo in ali da moram po mestu hoditi 'rikverc'. Malo smo lahko zadihali, a pustimo še malo časa, nekatere stvari mi ne dajejo upanja. Na primer, kako se sestavlja vlada. Slovenija ima zelo sposobne ženske v gospodarstvu, znanosti, šolstvu, ki pa jih je Golob vključil zelo malo. Mislim, da smo pri tretjini žensk, in če pridejo še novi ministri moškega spola, bo razmerje v vladi še slabše. In še nekaj: dovolj bi bili politični funkciji ministra in državnega sekretarja, ostali kader pa naj bo visoko strokoven. Država mora biti imuna in cepljena proti kapitalskim vplivom. V Ljubljani smo dobivali indice, da ljudje dobivajo gradbena ali urbanistična dovoljenja, če prinesejo kuverte. Ampak so nato preiskovalci postopek speljali sporno. Žal tudi sedaj velikokrat slišite, kako na sodiščih zadeve padejo zaradi postopkov.”

Ponorele cene stanovanj

Cene stanovanj v Ljubljani so ponorele, že študente odirajo z najemninami. Kaj bi morali storiti, da bi ljudje imel več možnosti?

“Gradbeni lobiji so preplavili Slovenijo in diktirajo cene. Če je v Ljubljani 12 tisoč takih, ki iščejo stanovanje, vsako leto pa naredite 300, 400 ali pa sedanji župan še nekaj več stanovanj, je to premalo. To pomeni, da vsak enostavno plača to, ne glede na ceno, samo, da dobi stanovanje. Ko sem govorila z gradbinci, so mi rekli, da je 800 evrov za kvadratni meter cena, za katero lahko naredijo srednje veliko in primerno stanovanje. Ostalo pa so samo njihovi dobički. In po tem bom tudi ocenjevala delo predsednika vlade Goloba – upam, da bom že jutri videla olajšave posameznikom in županom za pridobivanje energije, smo na sončni strani Alp, pa pri gradnji stanovanj za mlade vseh oblik, pri kreditih, da bodo šli naproti, saj ima država deleže v bankah, in pri odpravljanju problematike prekarnega dela. Nobena vlada tega ni rešila. Ko sem vodila 15 let Pionirski dom v Ljubljani, sem videla, kako mladi ne morejo dobiti služb, to poniževanje je z epidemijo eskaliralo. Zato smo pri nas dali plačo najprej honorarnim sodelavcem. Delamo vse, da izženemo mlade ljudi iz Slovenije.”

Je slovenska družba še družba potenciala za mlade, tudi vaša hči je odšla na študij Nizozemsko, od koder ste se pravkar vrnili z obiska? Zakaj mladi gredo v tujino - tudi zaradi družbenih odnosov ali preprosto zaradi perspektive?

“Prav je, da gredo mladi po znanje v tujino, domače okolje pa jim mora zagotavljati pogoje za razvoj njihovih potencialov in s tem vrnitev domov. Pomembno je imeti možnost, da se lahko osamosvojiš, da je tvoje delo priznano pri plačilu in statusu, da imaš plačane dajatve. Ne pa tako, da si prekarec nekaj malega plačuje, kaj bo pa potem, ko bo šel v pokoj? Kakšna generacija bo to? Ambiciozno okolje ti mora omogočiti, da se razvijaš, Slovenija pa pri teh prioritetah zamuja, je mačehovska. Če govoriva o Nizozemski, je tako, da imaš na primer možnost živeti v neki študentski skupnosti, a tudi v tujini se ne cedita med in mleko.”

Pri infrastrukturi smo slabi. V Indiji so nedavno postavili svetovni rekord, ko so 75-kilometrski odsek ceste med mestoma Amravati in Akola asfaltirali v vsega petih dneh. Pri nas pa bi bila vsakršna primerjava žalostna ...

“Tudi infrastruktura je zelo pomembna. O drugem tiru sem se kot županja, pa je od tega več kot 20 let, pogovarjala s tržaškim županom Ricardom Illyjem, ki me je prvi obiskal. Rekel mi je, da Slovenija potrebuje drugi tir do Kopra, sicer bomo kot slepo črevo. Druge države bodo naredile obvode.”

Hja, pa je od tega dvajset let in šele danes ga gradimo, da ne omenjam še kake osi. Pa tudi nacionalist Haider ni načrtoval hitre železnice Koralmbahn proti Sloveniji, ampak iz Celovca proti Gradcu in Dunaju ...

“Illy je bil drugačen, velikokrat sva se pogovarjala. Učila sem se tudi pri graškem in dunajskem županu, od ekologije do prometa, želela sem prenesti njihove modele. Videla sem, da se Ljubljana stara, naredili smo zavod za oskrbo na domu, z nevladniki prvo ambulanto za brezdomce, ki jih je bilo vedno več, veliko sem se ukvarjala s socialnimi temami, ki jih Ljubljana še zdaj razvija. Župani evropskih mest so me opozarjali na to, kar sem opazila danes v Mariboru, kjer sem obiskovala srednjo šolo: iz mest smo izgnali avtohtono prebivalstvo in ga namenili turistom, kar je velika razvojna napaka. To so zdaj gostilne, hostli, pa pročelja v temnem steklu, banke, ki morajo biti veličastne ....”

Kako vidite Ljubljano? Kaj pogrešate?

“Ljubljana je v mojem srcu, imam jo rada, dala mi je krila, omogočala mi je, da sem razmišljala, študirala, jo celo vodila. Lepo se razvija, ima pa še potenciale in izzive, ki jih je treba urediti. To, da jo reže glavna železniška postaja, je izziv, potniški del je smiseln v centru, logistični pa zunaj, potem nisem še videla, da bi samooskrbno delovala, imela sem drugačno vizijo Šumija. Vsak župan ima pač svojo.”

Kako se razumete z županom Zoranom Jankovićem?

“Imava korekten odnos.”

Vas kdaj kaj vpraša?

“Ne, to pa ne.”

Tomaž Ranc, Večer