Prof. dr. Mihael Jožef Toman o številnih zmotah o okolju in ekologiji

“Slovenija je zamudila 30 let ali še kaj več. S tako imenovano prevozno politiko je šla v popolnoma napačno smer glede javnega prevoza. Ukinjali smo železniške proge in avtobusne linije. Danes ob sobotah in nedeljah nimamo povezanih vasi z bližnjimi mesti skoraj nikjer, da ljudje drugače kot z lastnimi avti ne morejo nikamor. Med tednom pa tudi ni dosti bolje. V naših gorenjskih krajih avtobusov skoraj ni več, razen šolskih in delavskih. Za otroke, ki imajo obšolske popoldanske dejavnosti, staršem ne preostane drugega, kot da postanejo njihovi prevozniki z avtom. Zahod je šel v povsem drugo smer.”

“Ko sem bil v 90. letih več let na univerzi v Københavnu, je bilo tam število študentov približno takšno, kot na ljubljanski univerzi, zaposlenih tudi podobno število. A na univerzitetnem parkirišču sem naštel komaj kakšnih 20 avtomobilov, pri nas pa 1000. Na Danskem jim niti na misel ni prišlo, da bi potovali v službo in nazaj drugače kot z vlakom ali s kolesi. Na razdalji, podobni kot pri nas med Škofjo Loko in Ljubljano, so bili vlaki na pet minut, mi jih imamo pa vsakih nekaj ur. Slovenija je šla v popolnoma napačno smer, podobno kot mnoge socialistične države, ki so želele navzven pokazati, da se razvijajo, da so bogate, da imajo ljudje lastne avtomobile. Javni prevoz smo povsem zanemarili. In zdaj, po 40 letih mirovanja, je skoraj nemogoče skočiti v novo ero javnega prevoza.”

Ekolog, ki preučuje predvsem vodo in rad koplje po zemlji

Prof. dr. Mihael Jožef Toman (rojen leta 1953 na Gorenjskem) je doktor bioloških znanosti in redni profesor na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani za področje Ekologija in varstvo celinskih voda. Po diplomi se je zaposlil na Kemijskem inštitutu, kjer je raziskoval čiščenje odpadnih voda z aktivnim blatom, sodeloval v monitoringu rek in pri vrednotenju kakovostnega stanja voda z biološkimi metodami, kar počne še danes. Doktoriral je s področja biološkega čiščenja odpadnih voda.

V letih 1992-1996 je kot mlad profesor delal in raziskoval na Univerzi v Københavnu in na Freshwater Biological Labs v Hillerodu na Danskem. Po vrnitvi na Biotehniško fakulteto je na Oddelku za biologijo ustanovil Skupino za limnologijo, ki jo vodi še danes. Predava na oddelku za biologijo v prvi in drugi bolonjski stopnji in na oddelku za krajinsko arhitekturo BF in na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo na študijski smeri Okoljsko inženirstvo. Je koordinator doktorskega študija Varstvo okolja pri UL in sodeluje v dok torskem programu Bioznanosti. V predavanjih uživa, s študenti najde skupni jezik, kar potrjujejo številna mentorstva, študentske ankete in izbor za najboljšega profesorja tako na biotehniški kot tudi na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.

Več let je bil predstojnik katedre za ekologijo in varstvo okolja na BF, od leta 2008 do 2014 po dve leti prodekan, dekan in prodekan Biotehniške fakultete, prodekan za področje biologije je tudi zadnja tri leta.

Glavno polje njegovega znanstvenega raziskovanja so biološki procesi in življenjske združbe v tekočih in stoječih celinskih vodah ter bioloških čistilnih napravah, evtrofikacija in biološko vrednotenje vodotokov. Sodeluje tudi v raziskavah kroženja in pretvorb živega srebra v vodnih ekosistemih in na področju motilcev endokrinega sistema. Kot limnolog je vključen v reševanje Aralskega jezera, je gostujoči predavatelj na Univerzi v Almatyju v Kazahstanu.

Bil je član republiške komisije za fitofarmacevtska sredstva in Sveta za varstvo okolja, več let je član sveta Zavoda za varstvo narave, sveta Triglavskega narodnega parka ter strokovne skupine pri Zavodu za šolstvo za področje biologije. Je član več ekoloških društev doma in v tujini, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, Društva biologov Slovenije ter član uredniškega odbora revij National Geographic in Proteus.

Doma ima obsežno zbirko metuljev, s katerimi se je ukvarjal že za diplomsko nalogo. Je velik ljubitelj vrtov in biodinamičnega kmetovanja. Njegov Cvetlični breg je predstavljen v knjigi Čudoviti vrtovi Slovenije in v dokumentarnem filmu TV Slovenija.