Dr. Jonatan Vinkler opaža, da je znanje Slovencev o protestantizmu in celo naših lastnih reformatorjih tanko in 
pogosto obremenjeno s klišeji.
Dr. Jonatan Vinkler opaža, da je znanje Slovencev o protestantizmu in celo naših lastnih reformatorjih tanko in pogosto obremenjeno s klišeji. Foto: Tomaž Primožič/FPA

Primož Trubar je bil svetovljan in tudi malo Primorec

7. Val

Da je Jonatan Vinkler ves vpet v sodobni, dinamični in hitri način življenja, ki zahteva nenehne menjave ritma in prilagajanje vedno novim nalogam, ni nikakršnega dvoma. Vedno je na poti med Ljubljano in Koprom, med uredniškimi in korektorskimi zadolžitvami v Založbi Univerze na Primorskem, lastnimi raziskovalnimi projekti in predavanji, ki se jih, ne glede na to, ali so akademska ali poljudno znanstvena, loteva iskreno in strastno. A hkrati uspe ostati učenjak, v skorajda starosvetnem, vsekakor pa najboljšem možnem pomenu te besede.

> O reformaciji večina ljudi izve iz učbenikov in verjetno to šolsko védenje ohranja živa dva klišeja. Prvi je, da se je reformacija pojavila od takorekoč nikoder, in drugi, da je imelo to, vsaj v slovenskem prostoru kratko obdobje, prepoznavne konture in so bili karakterji ter ideje njegovih protagonistov jasno definirani. Sta ta klišeja zmotna?

“Zgodovina ni niti povsem misljiva, kaj šele zapisljiva reč. In reformacija kot njen del takisto ne. Zato sta oba klišeja v znatni meri razlagalno šibka. Njuno preživljanje kaže pripisati dejstvu, da si v slovenski družbi učeči se posameznik pridobi malo temeljnega učbeniškega znanja o reformaciji. Pouči se, na primer, o poglavitnih slovenskih protestantih - ker so tudi začetniki slovenske književnosti -, o Trubarju, Dalmatinu in morda še o Sebastijanu Krelju ter njegovih zadregah s črkopisom. Morda komu v ušesih odzvanja znameniti Trubarjev izrek 'Stati inu obstati', toda ponavadi Slovencem umanjka celovitejše zavedanje prelomnega duhovnega in verskega pomena reformacije, predvsem pa sosledje, da je avtentično prizadevanje za čisti evangelij, vero in duhovno svobodo posameznika dalo številne pridobitve, med drugim tudi književnost. Ne obratno. Splošno se spregleduje, da Luthrovo prizadevanje od leta 1517 naprej nadaljuje večstoletno smer razmišljanja znotraj Katoliške cerkve o anomalijah v njej in možnostih njihove odprave. V petnajstem stoletju se tako uveljavi konciliarizem. Še pred njim pa 'reformacija pred reformacijo' husitska reformacija in revolucija v Češkem kraljestvu. In tudi v 16. stoletju sta reformaciji dve: luteranska in katoliška. Prva se začne z Luthrovim nastopom leta 1517, druga pa s koncilom v Tridentu leta 1545 in je tako neposreden odgovor na takrat že politično uspešno uveljavitev nove vere na Nemškem, pa hkrati nadaljevanje toka, ki ga je rimska cerkev poznala že pred Luthrom.”

> Lahko torej rečemo, da se je reformacija Katoliške cerkve zgodila, tudi če se je ob tem oblikovala nova vera?

Si želite prebrati celoten članek?

Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR

Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.

Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.

Powered by 4EGI

Že imate aktivacijsko SMS kodo?

Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.

ALI

Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Postanite naročnik
  1. Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  2. Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
  3. Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.