Potresi v Furlaniji in v Posočju

Seizmologija je znanost, ki se je še posebej razvila v zadnjem stoletju. Njen napredek je izreden. Današnja seizmološka znanost razpolaga z razširjeno mrežo seizmoloških opazovalnic, ki beležijo in merijo potrese. Samo v Sloveniji jih deluje 26, ki so povezane v širšo mednarodno mrežo. Sodelovanje opazovalnic in zbirnih centrov podatkov (pri nas je to ARSO - Agencija republike Slovenije za okolje) na širšem geografskem področju je izjemnega pomena za določanje magnitud in posebej še intenzitet potresov. Poleg tega se sodobna seizmologija poslužuje še meritev, dobljenih preko stalne orbitalne satelitske mreže. Te izredno natančne meritve z natančnostjo od enega milimetra do enega centimetra lahko pokažejo, do kakšnih tako vertikalnih kot horizontalnih premikov zemeljskega površja je prišlo na posameznem območju potresov. Tako so meritve po nedavnem potresu magnitude 6,2 v Petrinji pokazale, da so se tla na določenih območjih znižala celo do 30 centimetrov, nekatere horizontalne razdalje fiksnih referenčnih točk, določenih pred potresom, pa so se po njem prav tako spremenile.

Slovenija je država z ocenjeno srednjo potresno nevarnostjo. Karta je bila izdelana za povratno dobo 475 let. Teritorij Slovenije je razdeljen na območja, kjer lahko v tem povratnem času pričakujemo potres določene intenzitete.

O avtorju

Gorazd Humar (1949) je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva in se že več desetletij ukvarja s preučevanjem zgodovine gradbeništva, posebej še zgodovine gradnje mostov. Po študiju se je zaposlil v ajdovskem gradbenem podjetju Primorje in tam ostal kar štiri desetletja. Humar se že dolgo ukvarja s študijem zgodovine gradbeništva. Leta 1996 je izdal svojo prvo obsežno knjigo o Solkanskem mostu, mostu z največjim kamnitim lokom na svetu, kmalu zatem je leta 1998 izdal knjigo o ljubljanskem Zmajskem mostu in nato še več knjig, predvsem o mostovih. Med skupno desetimi izdanimi knjigami jih je šest izšlo v angleškem jeziku, zadnje tri knjige o mostovih so bile izdane v Londonu. Gorazd Humar je redni vabljeni predavatelj za zgodovino gradnje mostov tako na ljubljanski kot mariborski gradbeni fakulteti.