Pojav sinjega morskega psa v Tržaškem zalivu je dobra novica
V Sredozemskem morju le malo stvari vzbudi tolikšno pozornost kot pojav morskega psa. Najbolj odmevajo take novice sredi poletja, ko je čas kopalne sezone in dopustov, a tudi spomladanska pojavljanja pritegnejo pozornost. Tako je letošnjo pomlad je v Tržaškem zalivu nase opozoril primerek sinjega morskega psa, ki so ga od blizu posneli ribiči.
Za hitro razširjanje novice o dogodku so poskrbeli socialni mediji. To ni bil edini dogodek, saj je pred dobrim tednom primerek sinjega morskega psa prikolovratil v tržaško marino Sacchetta, nedaleč od slovitega trga Piazza Unità (Trg zedinjenja). V dolžino je meril približno dva metra. Tam so si ga lahko na njihovo veliko veselje ogledali in fotografirali mimoidoči sprehajalci. Kako ne bi bili veseli, si mislim, saj je sinji morski pes res elegantna vrsta, ki zaradi svojega vitkega in gibkega telesa ter značilne kovinske, svetlikajoče se modre barve pritegne pozornost.
Za razliko od drugih morskih psov ima zelo dolg gobec, še bolj izrazite pa so njegove koničaste in zelo dolge prsne plavuti. Bila je samica, ki je imela na telesu vidne poškodbe na enem boku, očitne posledice ljubezenskega ugriza, ki so sicer običajne posledice pri razmnoževanju te in mnogih drugih vrst hrustančnic. Pustolovsko samico so pozorno spremljali tudi moji kolegi iz miramarskega naravnega rezervata, ki so preverjali njeno stanje in jo tudi posneli s podvodno kamero.
Modri dolgin se predstavi
Sinji morski psi so večja vrsta morskih psov, ki lahko zraste do 3,8 metra v dolžino, izjemoma pa lahko tehtajo tudi do 200 kilogramov in doživijo starost do 20 let. So hitri in aktivni nočni plenilci, ki najraje plenijo glavonožce in večje ribe. Pojavljajo se povsod po svetu, predvsem pa v vodah zmernega pasu in tropskih morjih. So epipelaški, torej naseljujejo zgornje dele oceanov blizu površine. Samice spolno dozorijo med 166 in 221 cm, samci pa med 183 cm in 218 centimetri telesne dolžine. Tržaška samica je bila s tega vidika najverjetneje že spolno zrela, kar dodatno pojasnjujejo poškodbe na enem od njenih bokov, ki so posledice ugrizov samcev med snubljenjem in parjenjem.
Na podlagi dolžinskih podatkov je tudi smiselno sklepati, da je bila samica stara med petimi in sedmimi leti. Samica nosi do 35 mladičkov (lahko tudi več), ki ob skotu merijo med 35 in 50 centimetri v telesno dolžino. Obdobje brejosti traja med devetimi in dvanajstimi meseci, mladiči pa so ob skotu že samostojni. Samice in samci se navadno ne družijo, ampak so skupine enospolne. Srečajo se le v času parjenja.
Problem je človek
Sinji morski psi so tako kot domala celotno sorodstvo zelo ogroženi in hitro izginjajo iz morij in oceanov. To še posebej velja za Sredozemsko morje, ki se je soočilo s hudim in kontinuiranim upadom populacij morskih psov in skatov. Glavni problem niso, kot bi mnogi pomislili, globalne podnebne spremembe, pod katerih preprogo pometemo številne probleme z izgubo biodiverzitete, ampak izključno vrsta Homo sapiens. Sinji morski pes je namreč ogrožen predvsem zaradi prilova, torej netarčnega ulova, ko se v ribiške mreže morski psi zapletejo kot kolateralna škoda.
Gre za vrsto, za katero je značilna počasna rast in razmeroma kasna zrelost, kar pomeni, da si populacije težje opomorejo. Zaradi oportunistične narave, kar pomeni, da v prehrani niso izbirčni, so sinji morski psi zelo radovedni in grizejo tudi razne plavajoče predmete oziroma odpadke. V njihovih želodcih so tako našli marsikaj, tudi gumijaste škornje. Znani so tudi primeri, ko so se zapletli v razne vrvi in plastične obroče, ki so se kot smrtonosne ovratnice zategnile okoli škržnih rež ter onemogočale in normalne življenjske funkcije, kot so dihanje in prehranjevanje, zaradi česar so prej ko slej poginili.
Jaslice na vrhu Jadrana
Opazovanja ali ulovi te vrste so v naših krajih vse prej kot pogosti, čeprav razmeroma redni. A če pobližje analiziramo podatke, potem se izkaže, da sta Tržaški zaliv in širši severni Jadran za to vrsto njihovo domače okolje. Gre za plitvo in zaradi sladkovodnih pritokov produktivno okolje, ki se odraža tudi v pestri biodiverziteti in posledično velikem prehranjevalnem potencialu. V slovenskih vodah so bili ujeti mladiči sinjega morskega psa, ki so merili med 76 in 84 cm v dolžino. Ti so imeli še vedno prisotno poporodno brazgotino, kar pomeni, da so se skotili nekje v bližini. Če je ta brazgotina še odprta, pa je starost mladičev kvečjemu nekaj tednov. Odrasli sinji morski psi so nomadi in se selijo v različna območja, za njihove mladiče pa je značilno, da se zadržujejo v predelu, v katerem so se skotili. Tega zapustijo šele takrat, ko zrastejo več kot meter v dolžino.
Tudi takih primerov je bilo doslej v Tržaškem zalivu veliko. A sam pojav mladičev še ni zanesljiv dokaz, da je neko okolje razmnoževalno. Obstaja namreč tudi možnost, da so nekatere samice mladiče povrgle zaradi stresa ali zaradi ulova v mrežo. To je značilno tudi za sinjega morskega psa. Pred nekaj leti je tako pri otoku Pag morje ob ujmi naplavilo 3,5-metrsko samico, ki je tedaj splavila sedem mladičev. Kljub temu je prisotnost številnih mladičev in brejih samic z dobro razvitimi zarodki nekatere jadranske raziskovalce prepričala v hipotezo, da so območje Tržaškega zaliva in bližnjega severnega Jadrana ovrednotili kot jaslice (angleško nursery area). Ne gre samo za sinjega morskega psa, ampak za celo množico različnih vrst morskih psov in skatov, pri katerih so bili v Tržaškem zalivu najdene samice z zarodki, komaj skoteni primerki in mladostni primerki, ki še niso dosegli spolno zrelost.
Med temi je veliko vrst morskih skatov, kot so zvezdasta raža (Raja asterias), marmorirani električni skat (Torpedo marmorata), navadni morski golob (Myliobatis aquila), kljunati morski golob (Aetomylaeus bovinus) in vijoličasti morski bič (Dasyatis violacea). Med morskimi psi pa je Tržaški zaliv pomemben kot razmnoževalno okolje navadnega (Mustelus mustelus) in črnopikčastega morskega psa (Mustelus punctulatus), širši severni Jadran pa tudi za sivega morskega psa (Carcharhinus plumbeus) in navadno morsko lisico (Alopias vulpinus). Da neko okolje opredelimo kot jaslice, mora ustrezati več kriterijem in sicer, da se v njem pojavljajo komaj skoteni mladiči, da se v njem zadržujejo mladostni primerki, ki še niso spolno zreli in da to okolje redno uporabljajo. S tega vidika Tržaški zaliv ustreza vsem omenjenim kriterijem.
Na robu izumrtja?
V Sredozemskem morju ima sinji morski pes status kritično ogrožene vrste, kar je zadnja stopnica tik pred izumrtjem. Ocenili so, da so populacije te vrste upadle za 90 odstotkov v časovnem obdobju treh generacij. Vsekakor zaskrbljujoči podatki, zaradi katerih moramo jemati opazovanja sinjih morskih psov v naši luži na vrhu Jadrana kot pomemben in seveda razveseljiv dogodek. Prvič zato, ker opazovanja potrjujejo dejstvo, da je to območje res pomembno kot razmnoževalno okolje za to vrsto, in drugič zato, ker sta bila oba sinja morska psa (v kolikor ni šlo za isti primerek) to pomlad opažena in ne ujeta v ribiške mreže. Tako bo pustolovski samici sinjega morskega psa, ki si je pobližje ogledovala podvodje domala v središču Trsta, dano, da bo poskrbela za zarod te vrste v naši bližini.
