(INTERVJU) Grega Gostinčar, podjetnik, ki je iz izgorelosti ustvaril alternativo kavi

Njegova osebna kriza ga je pahnila v raziskovanje meja človeške zmogljivosti, od biohackinga in optimizacije telesa do globljega razumevanja miselnih vzorcev in notranjih občutkov. Na tej poti ni iskal le več energije in fokusa, temveč predvsem odgovor na vprašanje, kaj sploh pomenita dobro počutje in smisel v sodobnem svetu. Iz teh spoznanj se je rodila tudi podjetniška ideja - razviti izdelek, ki bi ljudem pomagal do bolj stabilne energije brez tipičnih padcev, ki jih prinaša vsakodnevno pitje kave. Soustanovitelj podjetja Biohacking Vital je soustvarjalec blagovne znamke FeelRooty, kjer je ekipa razvila napitek MagicRooty, ki je alternativa kavi.

Začutil je, da tako ne gre več naprej

Javno govorite o svoji izkušnji z izgorelostjo, ki vas je pripeljala tudi do razmisleka o dobrem počutju, danes priljubljenem “wellbeingu”, ki pa je zaradi tempa življenja seveda izjemno pomembno. Kakšna je bila ta vaša pot, na kateri je nastalo podjetje, predvsem pa izdelek, ki danes predstavlja resno alternativo kavi?

“Moja zgodba se pravzaprav ni začela z izgorelostjo, ampak že v času študija. Magistriral sem iz podjetništva na Švedskem, kjer je bil študij zelo zahteven, hkrati pa sem razvijal še svoj prvi startup. Moj vsakdan je bil izjemno intenziven - vstajal sem okoli pete ali šeste zjutraj, najprej delal za podjetje, nato šel na fakulteto, po predavanjih pa spet delal pozno v noč. Spal sem pet do šest ur na noč, in to daljše obdobje. V nekem trenutku sem začutil, da tako ne gre več naprej. Takrat izraz izgorelost še ni bil tako razširjen, zato sem začel iskati odgovore drugje - zanimalo me je, kako delujejo najbolj uspešni podjetniki, ali imajo kakšne posebne pristope ali orodja za ohranjanje energije in fokusa. Tako sem prišel do nootropikov oziroma prehranskih dopolnil za možgane, od tam pa do biohackinga, pristopa k optimizaciji telesa in uma za doseganje največje zmogljivosti. To me je potegnilo v večletno raziskovanje, v katerem sem preizkusil več kot 250 različnih dopolnil in različnih metod za izboljšanje počutja in kognitivnih sposobnosti. Kasneje je sledila tudi izgorelost, a prav ta pot raziskovanja me je pripeljala do ideje, da začnemo na tem področju razvijati lastne izdelke.”

Je bilo to zato, ker z izdelki, ki so bili na voljo, niste bili zadovoljni?

“Ko sem začel, okoli leta 2015, je bilo znanja o tem področju zelo malo, sploh v Evropi. Biohacking se je šele zares razvijal, več informacij je bilo v ZDA, pri nas pa skoraj nič, niti o tem, kako določene substance delujejo, ali so varne, kako jih dozirati in kombinirati. Zato ni šlo za to, da ne bi bil zadovoljen z obstoječimi rešitvami, ampak predvsem za raziskovanje. Postal sem nekakšen poskusni zajček in začel preizkušati različne pristope. Ko enkrat vstopiš v ta svet, te hitro potegne - zanima te, kaj še obstaja, kje so meje, katere kombinacije delujejo. Seveda pri tem preizkusiš tudi veliko stvari, ki nimajo opaznega učinka, nekatere pa delujejo šele na dolgi rok. Po drugi strani pa naletiš tudi na zelo zanimive kombinacije, na primer kofein v kombinaciji z določenimi sestavinami iz zelenega čaja lahko, če je pravilno doziran, prinese pozitivne učinke kave brez njenih negativnih stranskih učinkov. Tako sem postopoma nabiral izkušnje in vedno bolj razumel, kaj v resnici deluje.”

Torej ste postali, recimo temu, hobi kemik?

“Čeprav imam povsem drugo izobrazbo, sem začel o teh temah javno govoriti. Odprl sem kanal ​na YouTubu in pisal blog. Takrat globalno ni bilo veliko ustvarjalcev, ki bi se tako poglobljeno ukvarjali s tem področjem, čeprav sem sam deloval bolj na polamaterski ravni. Manjkalo mi je strokovno ozadje, saj nisem kemik ali farmacevt, zato se nisem toliko poglabljal v znanstvene študije. Bolj me je zanimalo, kako določene substance delujejo v praksi - torej konkretni, tudi subjektivni učinki, ki jih zaznaš sam.”

Drugačni časi so bili, ljudje tovrstnih učinkovin niso poznali, danes je to trend, vsi iščejo alternativne rešitve, izdelke, podobne vašemu. Je zato lažje ali je morda težje, ker je pasti danes več?

“Danes je informacij bistveno več, a hkrati tudi veliko zavajanja in polresnic. Na trgu je ogromno izdelkov, ki niso optimalno razviti in imajo neustrezne kombinacije sestavin. Razviti prehransko dopolnilo in ga dati na trg je relativno preprosto, tudi zaradi precej odprte zakonodaje, zato je blagovnih znamk zelo veliko. To za povprečnega potrošnika predstavlja velik izziv. Ne ve, komu zaupati, kaj izbrati in kako uporabljati. Za tiste, ki področje dobro poznajo, je izbira lažja, za večino pa je danes morda še več pasti kot nekoč. Včasih ljudje niso vedeli, da te možnosti obstajajo, danes pa jih je toliko, da se v njih težko znajdejo.”

Dokaj romantično ste šli v podjetniško zgodbo, predvsem iz lastne izkušnje, takrat niste sledili trendu, kajne?

“Začeli smo z vprašanjem, ali lahko - v prvi vrsti zase - razvijemo napitek, ki bi ga lahko pili vsak dan, dolgoročno in brez stranskih učinkov. Ta ideja se je pojavila konec leta 2021, nato pa smo začeli eksperimentirati kar doma in postopoma razvijati prve verzije. Takrat je bilo na trgu zelo malo informacij. V ZDA se je sicer pojavil podoben izdelek, ki je nakazoval potencial tega segmenta, a ni bil niti okusen niti optimalno formuliran. Prav zaradi tega smo morali veliko stvari odkrivati sami in smo bili v tem segmentu med pionirji.”

So ljudje takšne alternativne izdelke, ki prinašajo korist brez slabe vesti, pripravljeni uživati ne glede na to, kakšen imajo okus?

“Zelo malo je takih. Poleg tega smo imeli še veliko izzivov, od topnosti do okusov, predvsem pa, kako narediti formulo, ki bo 100-odstotno naravna, brez umetnih sestavin. To je bila naša želja. Glavna misija pa je bila, da ljudem pomagamo izboljšati počutje, in tej misiji sledimo še danes. Odločili smo se za pristop, da ljudem pomagamo zmanjšati vnos klasičnih stimulansov, ki jih večina zaužije v prevelikih količinah, in jih nadomestimo z boljšimi alternativami. Vprašanje, ali je izdelek stoodstotno naraven, ni bilo v ospredju, čeprav smo tudi temu namenili veliko pozornosti. Ključno nam je bilo razviti rešitev, ki dolgoročno deluje bolj uravnoteženo.”

Cilj: podaljšati učinek energije

Kaj je torej pri vašem napitku drugače?

“Ključna razlika je že v osnovi v precej nižji količini kofeina - približno 50 miligramov, kar pomeni okoli polovico espressa. Poleg tega kofein ne prihaja iz kave, ampak iz yerba mate čaja, ki je znan po visoki vsebnosti antioksidantov in po tem, da zaradi svoje sestave ublaži nekatere negativne učinke kofeina. Na to osnovo smo nato dodali kombinacijo medicinskih gob, adaptogenih zelišč in drugih sestavin, pri čemer ima vsaka svojo jasno funkcijo. Razvoj formule ni bil hiter proces, trajal je več kot leto. V tem času smo testirali različne kombinacije in odmerke, dokler nismo prišli do rešitve, ki deluje celostno. Nič v izdelku ni dodano naključno. Naš cilj je bil predvsem podaljšati učinek energije in hkrati zmanjšati nihanja, ki jih ljudje običajno občutijo po pitju kave. Kava sama po sebi ne ustvarja energije, ampak si jo telo v nekem smislu 'izposodi', kar pogosto po eni ali dveh urah vodi do padca energije in potrebe po novi skodelici. Mi smo želeli drugačen pristop, takšen, da različne sestavine delujejo sinergijsko in podpirajo telo na več ravneh. Tako ni izrazitih energijskih padcev, ampak je učinek bolj stabilen in dolgotrajen ter je za večino ljudi tudi bolj vzdržen na dolgi rok.”

Sliši se dokaj enostavno, a verjetno ni. Kakšna je formula oziroma kaj je razlog, da je formula tako učinkovita?

“Samo formulo je danes relativno enostavno kopirati. Vsak lahko pogleda sestavine in naredi svojo verzijo. A prava vrednost ni v seznamu sestavin, temveč v tem, kako so izbrane, kombinirane in dozirane. Razumeti, zakaj je določena kombinacija učinkovita in kako posamezne sestavine delujejo skupaj, je bistveno težje. Velik izziv se začne že pri kakovosti surovin. Pri medicinskih gobah, na primer, je ogromna razlika med zmleto celo gobo in kakovostnim ekstraktom. Pri ekstraktih govorimo o koncentraciji, kjer je lahko za en kilogram ekstrakta potrebnih tudi deset kilogramov surovine, hkrati pa so standardizirani, kar pomeni, da natančno vemo, katere učinkovine vsebujejo in v kakšnih količinah. Pomemben je tudi izvor sestavin. Večina medicinskih gob izhaja iz Azije, predvsem iz Kitajske, kjer imajo dolgo tradicijo uporabe. Pri drugih sestavinah iščemo okolja, kjer naravno uspevajo, saj želimo čim bolj avtentične in kakovostne vire z minimalnim vplivom na okolje. Na koncu gre za kombinacijo znanja, izkušenj in dobavnih verig - najti prave sestavine, jih pravilno obdelati in povezati v učinkovito celoto je bistveno zahtevnejše, kot se morda zdi na prvi pogled.”

Življenju se ne moreš ves čas upirati

Če greva še malo na psihološko področje. Opozarjate, da posameznik pogosto niti ne opazi, da je v slabem, negativnem vzorcu. Kaj je torej indikator, kaj je bil za vas signal, da je treba nekaj spremeniti?

“Prvi prelomni trenutek ni bil samo raziskovanje, ampak izgorelost, ki se je kasneje še ponovila. Spomnim se dneva, ko sem se zbudil in preprosto nisem imel več želje, da bi sploh vstal iz postelje. To je bilo zame popolnoma nenavadno - običajno vstajam zelo zgodaj, brez budilke, z jasno rutino. Takrat pa ni bilo nobenega fizičnega razloga, nisem bil bolan, a ni bilo ne motivacije ne energije. To stanje se je vleklo več dni. Nisem uporabljal telefona, računalnika, popolnoma sem se ustavil, kar je bil zame velik šok. Partnerka, ki je psihologinja, je hitro prepoznala znake izgorelosti in predlagala, da naj takoj ustavim vse projekte in si poiščem pomoč. Sprva temu nisem verjel, saj se o izgorelosti takrat še ni veliko govorilo, a kmalu je postalo jasno, da gre za resno stanje. Poskušal sem z različnimi načini resetiranja, od počitka do gibanja, a ni pomagalo nič. Po enem tednu popolne izčrpanosti sem dojel, da se to ne bo rešilo samo od sebe. To je bil trenutek, ko sem se moral zares ustaviti in začeti razmišljati, kaj se dogaja in kako naprej.”

In kako se je začelo stanje izboljševati?

“Prvi korak je bil psihoterapija. Na začetku sploh nisem vedel, kaj je narobe. Bil sem brez volje, izgubljen in brez prave motivacije. Že na prvem pogovoru so se začela odpirati ključna vprašanja o tem, zakaj delam, kar delam, in od kod prihajajo moji vzorci. Postopoma sem začel bolje razumeti samega sebe in ugotovil, da sem imel precej izkrivljeno predstavo o uspehu in lastnih ciljih. Prav sprememba načina razmišljanja je bila ključna, da sem se začel pobirati. Zanimivo pa je, da sem imel vse ostale stvari že urejene - spanje, prehrano, rekreacijo in dodatke sem optimiziral do skrajnosti. A prav v tem je bil problem: postal sem obseden s performansom, kar me je na koncu pripeljalo do izgorelosti.”

Zakaj tako visoke zahteve do samega sebe?

“Dolgo sem se videl kot nekakšen 'super človek' - verjel sem, da moram za doseganje ciljev popolnoma optimizirati vsak vidik življenja. Postal sem obseden z rutino, in vse, kar jo je zmotilo, me je vrglo iz ravnotežja. Po izgorelosti sem se sicer vrnil k osnovam - spanju, prehrani, gibanju in meditaciji -, a z drugačno perspektivo. Ugotovil sem, da se življenju ne moreš ves čas upirati, ampak moraš znati iti s tokom. Danes verjamem, da so osnove ključne in brez njih ni dobrega počutja. A ko jih enkrat postaviš, so razlike do 'optimuma' precej manjše, kot si večina predstavlja.”

Ste zdaj torej drugi Grega, kot ste bili prej? Ste zdaj bolj super kot super Grega, ki ste želeli biti?

“Danes se na neki način počutim bolj super kot prej, a razlika je v tem, da je ta občutek zdaj bistveno bolj realen in uravnotežen. Te izkušnje, skozi katere sem šel razmeroma zgodaj, so bile zahtevne, a hkrati izjemno dragocene. Veliko tega, kar sem se naučil, danes prenašam tudi v podjetje in med ljudi okoli sebe. V preteklosti sem močno verjel v tako imenovano hustle miselnost - idejo, da moraš delati 12, 14, 16 ur ali več na dan, žrtvovati vse in vztrajati, dokler ne dosežeš velikega uspeha. To je bil model, ki sem ga prevzel predvsem iz tujine, in dolgo sem bil prepričan, da je to edina prava pot. Sčasoma pa sem ugotovil, da tak pristop sicer lahko pripelje do rezultatov, a pogosto tudi do točke, ko ne vidiš več izhoda. Zato sem moral te vzorce razgraditi in na novo postaviti svoj pogled na delo, uspeh in življenje. Danes razmišljam precej bolj preprosto: korak za korakom, z jasnimi prioritetami, brez nenehnega hrepenenja po več. Ne živim več v prihodnosti, ki je v veliki meri projekcija naših misli, niti se ne vračam v preteklost. Pomembno pa je, da z njo razčistiš, sicer te vedno znova dohiteva. Ključno je, da si čim bolj prisoten v trenutku. Seveda to ne uspe vedno, vsi imamo trenutke, ko nas stvari vržejo iz ravnotežja. A večino časa poskušam slediti temu principu in prav zato je danes moje življenje bistveno bolj enostavno, kot je bilo nekoč.”

Pot do tega ni bila preprosta, je bila pa verjetno dragocena, kajne?

“Moja pot je bila precej težka, danes pa se mi zdi, da je do takšnih spoznanj vendarle lažje priti, predvsem zato, ker se o teh temah veliko več govori. Ko sem sam začel psihoterapijo, je bilo okolje precej drugačno. Ljudje so na to gledali z nezaupanjem, pogosto tudi z nerazumevanjem. Ko sem omenjal delo na sebi, travme ali otroštvo, so bili odzivi pogosto začudeni, kot da gre za nekaj nenavadnega ali celo nepotrebnega. Tudi bližnji včasih niso razumeli, kaj to pomeni. A realnost je, da ima vsak človek določene vzorce in izkušnje, ki ga oblikujejo, in to ne pomeni, da je z njim kaj narobe, ampak da ima nekaj, kar mora predelati. Danes je na srečo drugače. O mentalnem zdravju se veliko več govori, zavedanje je večje. Prav to ljudem omogoča, da hitreje prepoznajo težave in poiščejo pomoč.”

Različni načini za izboljšanje počutja in zmogljivosti

Kako je danes graditi blagovno znamko, ki ni le odraz produkta, ki se prodaja pod to blagovno znamko, pač pa na neki način odraz življenjskega sloga? Nekaj, s čimer se ljudje poistovetijo? Je zato lažje?

“Ne vem, ali je lažje, je pa zagotovo bolj zabavno. To, kar razvijamo in prodajamo, tudi sami živimo. Seveda so obdobja stresa, ki se vsako leto ponovijo, temu se ne da povsem izogniti, a večina dni je vseeno precej bolj uravnotežena. Ta način razmišljanja smo prenesli tudi v podjetje. Gradimo kulturo, kjer je pomembno ravnotežje med delom in zasebnim življenjem. Verjamem, da je treba delati in biti predan, a hkrati obstaja meja, do kod lahko človek gre. Naš cilj je najti ta optimum. Zato imamo precej sproščeno, moderno organizacijo z manj hierarhije in več odgovornosti na posamezniku. Tak način dela je lahko zelo motivirajoč, a hkrati pomeni tudi izziv, predvsem pri izbiri ljudi. Potrebujemo posameznike, ki razumejo tak način razmišljanja in so pripravljeni prevzeti več odgovornosti. Zaradi tega smo se v preteklosti tudi že razšli s kom, ki se v tak model ni ujel. Verjamem, da je to pristop, ki ima potencial tudi širše, saj vse več ljudi ugotavlja, da nenehno garanje ne vodi vedno do dolgoročnega uspeha. Hkrati pa naši rezultati za zdaj kažejo, da tak način dela ne pomeni kompromisa pri rasti podjetja - ravno nasprotno.”

Danes živimo na zelo visokih obratih, zato ljudje iščejo različne načine za izboljšanje počutja in zmogljivosti, tudi s pristopi, kot so psihedeliki, o katerih se vse več govori. Kako vi gledate na ta trend, kakšne so vaše izkušnje in kaj lahko ljudje iz tega sveta sploh odnesejo? Hkrati pa, kje so meje in zakaj je pomembno, da se takih stvari lotevamo premišljeno in odgovorno?

“V našem izdelku ni nobenih psihedelikov - ti niso legalni in tudi niso namenjeni redni uporabi. Je pa res, da se področje psihedelikov v svetu vse bolj odpira, predvsem v ZDA in nekaterih evropskih državah, tudi pri nas potekajo raziskave. Lahko jih razumemo kot nekakšno bližnjico do globljih uvidov in sprememb, ki se lahko zgodijo zelo hitro, vendar to niso enostavne ali lahke izkušnje. Tudi sam imam izkušnje s tem področjem - te so lahko zelo intenzivne, od izjemno lepih do zelo zahtevnih. Zato to ni nekaj, k čemur bi pristopali lahkotno ali brez premisleka.”

Grega Gostinčar, podjetnik

Foto: Anja Cej

To pomeni, da ta izkušnja ne prinese vedno le koraka naprej, pač pa kdaj tudi korak nazaj?

“Psihedeliki pogosto delujejo tako, da te najprej vrnejo korak nazaj, da lahko potem narediš premik naprej. Med bolj znanimi so psilocibinske gobe, ayahuasca, iboga in nekatere druge substance, pri čemer ima vsaka svoj namen in učinek in ni vsaka primerna za vsakogar. Izkušnje so lahko zelo različne. Gobe so običajno nekoliko nežnejše, medtem ko so druge snovi lahko precej intenzivnejše. V vsakem primeru pa gre za zelo močne procese, v katerih se lahko zgodi ogromno naenkrat. Če bi moral izkušnjo zelo poenostavljeno opisati: kot da se sredi noči znajdeš na vrhu vlaka smrti, tik pred padcem, brez popolnega nadzora. Prav zato te izkušnje zahtevajo veliko spoštovanja in premišljen pristop.”

Zakaj so lahko takšne izkušnje - tudi iz sveta psihedelikov - za posameznika, še zlati za podjetnike, dragocene? Kaj pravzaprav razkrijejo o uspehu, smislu in notranjem zadovoljstvu?

“Na prvi pogled živimo v svetu, kjer imamo vse, a veliko ljudi kljub temu občuti praznino. Prav takšne izkušnje lahko zelo neposredno pokažejo, kam vodi nenehno pehanje za uspehom, pogosto do točke, ko dosežeš veliko, a izgubiš stik s sabo in smislom. Psihedelične izkušnje lahko delujejo kot neke vrste pospešena refleksija. Človeka soočijo z njim samim, včasih zelo intenzivno, tudi skozi občutek popolne praznine ali tako imenovani ego smrti. Ta izkušnja je lahko zelo težka, a prav v tem je njena vrednost: prisili te, da spustiš določene vzorce, travme ali predstave o sebi. Skozi takšne procese spoznaš, da veliko ljudi, tudi zelo uspešnih podjetnikov, nosi enak notranji izziv: ne vedo več, kdo so in zakaj sploh počnejo to, kar počnejo. Ne glede na premoženje ali dosežke vsi iščejo isti odgovor - smisel in notranji mir. Največja past je, da lahko pot do materialnega uspeha vodi v praznino, iz katere se je potem težko vrniti. Takrat se moraš soočiti z dejstvom, da tisto, v kar si verjel in vlagal energijo, morda ni bilo tisto, kar te res izpolnjuje. Na koncu se pokaže zelo preprosta resnica: ljudje si želimo biti mirni, zadovoljni in srečni. In paradoks je, da to pogosto že imamo, a tega ne opazimo. Takšne izkušnje pa lahko to zelo hitro razkrijejo, čeprav niso lahka pot do teh spoznanj.”

Kaj je bila najbolj boleča izkušnja na vaši poti, ki pa se je kasneje izkazala za dragoceno lekcijo?

“Največja napaka je bila, da sem v napačnem trenutku poslušal napačne ljudi in njihovim mnenjem dal večjo težo kot lastnemu občutku. Prav iz tega sem se največ naučil. Vsak od nas ima namreč močan notranji občutek, ki nam ves čas sporoča, kaj je prav za nas in kaj ne. Problem pa je, da ga pogosto preslišimo, ker preveč časa preživimo v razmišljanju in analiziranju. Poskušamo ga razložiti z razumom ali ga celo prilagoditi temu, kar bi si želeli slišati. A ta 'gut feeling' deluje drugače - upošteva vse naše izkušnje, znanje in zaznave ter nam v trenutku ponudi odgovor. Čeprav ga ne znamo vedno racionalno pojasniti, je pogosto najbolj zanesljiv kompas, ki ga imamo.”

Kaj za vas danes pomeni uspeh?

“Največ mi pomeni to, da sem danes zadovoljen s tem, kakršen sem, in da stojim za tem, kar delam. Pomembno mi je, da me vsakdanje življenje osrečuje. Če imam čim več dni, ko se zbudim naspan, z veliko energije in dobre volje, ko se veselim dneva ali trenutkov, ki so pred mano, potem menim, da sem dosegel to, kar sem si želel.” •