Pobuda za kulturno ovrednotenje spodnjega toka reke Rižane s postavitvijo kiparskih del in postajališč

S pobudo kiparke Nivee Kofol sta bila po meni dosegljivih podatkih v zadnjih nekaj letih organizirana dva kiparska simpozija v Dekanih, in to ob velikih organizacijskih ter finančnih naporih KS Dekani in same kiparke. Šlo je za zagotovitev udeležencev simpozija, njihovo namestitev, nabavo in transport kamnitih blokov, iskanje sponzorjev in podobno. Simpozija sta obogatila kraj z večjim številom skulptur. Kofolova je za simpozij navdušila večje število kiparjev, za svoje kipe pa sama nabavila kamen, plačala transport ...

Cilj pobude je bil postopoma pripraviti primerno število kiparskih del, zlasti na temo vode, ter jih postaviti na izpostavljenih mestih v dolini Rižane, posebej na Zeleni cesti, ob njenih zaselkih - nekdanjih mlinih, ob vidnih jezovih, na stičišču s Parencano in podobno. Kofolova meni, da bi bilo treba začeto delo nadaljevati in pripraviti nove simpozije ter skulpture namestiti na primerna mesta ob Rižani. Občutek imam, da sta se obe pobudi (ZRS Koper in KS Dekani ter Kofolove) po naključju srečali, da se dopolnjujeta, ter da bi bilo več kot primerno, da se povežeta in skupno zaključita. S tem bi kulturno ovrednotili enega najlepših delov doline Rižane in pustili zanamcem izjemen naravno-kulturni spomenik. Prav tako je naključje hotelo, da je bila Zelena cesta asfaltirana do stičišča s Parencano in tako povezana tudi s celotnim naravnim parkom Škocjanski zatok. Opažam, da je ob lepem vremenu na Zeleni cesti vse več kolesarjev in sprehajalcev, ki se nanjo priključujejo s Parencane, pa tudi iz vasi na obrobju doline reke Rižane: Dekani, Čežarji, Pobegi, Bertoki .... Nekateri se s kolesi povzpnejo celo do lovske koče nad Miši, do koder vodi asfaltirana Zelena cesta. Tudi sicer je to moj svet iz otroštva in mladosti, kjer sem neprestano stikal za jeguljami, in mi še danes veliko pomeni. Vse to me je spodbudilo, da posredujem nekaj svojih razmišljanj, informacij in predlogov, kako kulturno obogatiti ta prostor.

Nekaj razmišljanj o vsebini in prostorskem obsegu projekta

Pred časom sem obiskal kiparsko delo, ki je bilo postavljeno v čudovitem kotičku ob Rižani v zaselku Brtučiči ter lepo opremljeno s tablo, z nekaj osnovnimi informacijami o istrskih ustvarjalcih, kiparju Jožetu Pohlenu in istrskima književnikoma Alojzu Kocjančiču in Marjanu Tomšiču, pa z dvema lesenima klopcama in nekaj posejanega cvetja. Pravi mali biser, ki pa naj bi ga neznanci kmalu po postavitvi vandalizirali, o čemer pa nimam podrobnejših podatkov.

Dobro poznavajoč spodnjo dolino Rižane, menim, da bi bila primerna mesta za dodatne skulpture najmanj še v Miših, denimo na križišču blizu nekdanjega mlina Bordon, kjer se od lokalne ceste za Sv. Anton odcepi pot v mlin in v Miše. Pa ob jezu blizu zaselka Mihati in na drugi strani ob zaselku Porton, kjer je Rižana odprta, lepo je viden jez, tik ob vodi pa prava pravcata pravljična ribiška koča. Tja bi spadal celo manjši leseni viseči most čez Rižano za pešce in kolesarje, ki bi povezal oba bregova reke, in ki je nekoč že bil tam. En kip bi lahko stal tudi na stičišču Zelene ceste s Parencano in morda še kje drugje. Recimo tik ob izviru Rižane na Vzročku. Na tem izjemnem simbolnem prostoru, kjer narava iz bruhajoče kraške jame ponuja ljudem vodo za njihovo materialno življenje, nekaj deset metrov oddaljena božjepotna cerkvica pa jim nudi svoja sporočila za duhovni del življenja. Pa recimo ob vhodu v park staroslovanskih bogov kiparja Vekoslava Batiste v Dekanih, v zaselku Robida ob Rižani, ko bo enkrat urejen status tega enkratnega, a zaenkrat še zanemarjenega kulturnega spomenika. Verjetno bi nadaljevanje projekta naletelo še na druge primerne predloge. Zlasti s strani bližnjih krajevnih skupnosti in posameznikov. Točke bi morale biti opremljene, kot pri Brtučičih, z informativnimi tablami, s kakšno izstopajočo fotografijo ali zemljevidom slovenske Istre, s podatki o še drugih ustvarjalnih osebnostih istrskega prostora, s klopjo, obdano s cvetjem ... Pred leti sem opazil tudi, da so pristojni začeli čistiti mlinščice, denimo na relaciji Brtučiči - Žvanovka – Mihati, kar dodatno čara ta prelepi naravni prostor. Vse to bi izjemno obogatilo ta otoček miru in sanjskega šumenja vode.

Pogledi stroke in lokalnih skupnosti na projekt

Za projekt se je zainteresirala tudi stroka. V PISMU Nivei KofoL dne 25. februarja 2025 je mag. Jiri Kočica s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem posredoval sledečo vsebino svojega podpornega pisma, ki ga je poslal tudi županu MO Koper Alešu Bržanu: “Kot profesor za kiparske predmete na VUO UP PEF z veseljem izražam podporo pobudi gospe Kofol za organizacijo kiparskega simpozija na območju Dekanov ter za dolgoročno ureditev poti ob reki, kamor bi bila umeščena dela, nastala v okviru simpozija. Takšna pobuda presega zgolj produkcijo posameznih umetniških del. Predstavlja premišljeno vzpodbudo, da se zaledje Kopra, ki že ima izreden potencial v turističnem in gospodarskem smislu, dodatno poveže in močneje naveže tako na lokalno mrežo dogodkov kot tudi v mednarodni prostor ... Glede na to, da je gospa Nivea Kofol že organizirala dva taka simpozija in dosegla kar precejšen doseg, sem prepričan, da bi ob podpori MOK in morda tudi ob podpori Univerze na Primorskem hitro dobili podporo tudi iz evropskih skladov in bi precej močno zastavili nek tak nov projekt…”

V mailu dne 14. marca 2026 pa mi je Nivea Kofol posredovala sledeče stališče svetovalke župana MOK za razvojne projekte Mojce Kleva Kekuš: “Najlepša hvala za vaš navdihujoč in premišljeno predstavljen projekt, ki ste si ga zamislili ob reki Rižani. Z županom sva z zanimanjem prisluhnila vaši ideji. Veseli nas tudi pismo podpore prof. Jirija Kočice, ki projektu daje dodatno težo in strokovno potrditev. Kot smo se dogovorili, bi bil naslednji korak pridobitev širše podpore lokalne skupnosti (KS Dekani, op.avt.). To bi omogočilo, da se projekt ustrezno pripravi in predlaga v okviru participativnega proračuna, kot je predlagal župan. Predlagamo, da se za začetek obrnete na KS Dekani…Pomembno bo tudi pripraviti okvirni finančni načrt projekta, ki bo omogočil realno oceno izvedljivosti in nadaljne korake. Občina se bo z veseljem vključila v nadaljne postopke, ko bo projekt izkazoval zadostno podporo javnosti in bo ustrezno vsebinsko ter finančno pripravljen…”

KS Dekani pa mi je že 19. januarja 2022, ob začetku izvajanja projekta, poslala sledeče svoje stališče k mojemu objavljenemu tekstu Projekt Morje in reka Rižana: “Obveščano vas, da je svet KS Dekani na 27. redni seji dne 18. 01. 2022 obravnaval vaše poglede in ideje. Z veseljem so člani sveta občudovali predstavljeno vizijo ureditve spodnjega dela reke Rižane. Žal so ugotovili, da je realizacija takšnega projekta v tem proračunskem letu, v takšnem obsegu za krajevno skupnost preobsežna zadeva. Vaše poglede smo že posredovali na ZRS Koper in MOK, da bi lahko skupno v bodoče lažje realizirali zastavljene cilje. Naj se vam ob tej priložnosti v imenu sveta KS Dekani iskreno zahvalimo za vloženo delo in trud.”

Očitna podpora

Sklepajoč iz zgoraj navedenih izjav ima projekt kulturne valorizacije doline reke Rižane neizpodbitno podporo tako stroke kot tudi ožje in širše lokalne skupnosti (KS Dekani, MO Koper). Vendar je zalogaj prevelik in strokovno ter finančno prezahteven, da bi lahko bil prepuščen posameznikom ali ožji krajevni skupnosti brez stalnih in rednih prihodkov. Zato je morda dozorel čas, da vzame projekt v svoje roke pristojna strokovna ustanova, (denimo ZRS Koper, fakulteta, ki se ukvarja z okoljem ...), ga ob sodelovanju dosedanjih pobudnikov in širše stroke ter prizadetih lokalnih skupnosti vsebinsko razdela, finančno ovrednoti, postavi časovnice njegovega izvajanja in pod pokroviteljstvom MO Koper zažene njegovo realizacijo. •