(INTERVJU) Peter Štoka: “Šele ko mesto razumeš, postane njegova preteklost tudi tvoja”

Teh plasti svoje preteklosti niso poznali niti Koprčani, odkrivajo pa jih tudi s pomočjo zgodovinsko obarvanih sprehodov, ki so postali pravi hit, saj se jih udeležuje po več kot sto ljudi. Te vodi mag. Peter Štoka, ki je tudi vodja Oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper. Z njegovim prihodom leta 2006 se je začelo načrtno in aktivno zbiranje gradiva koprskih humanistov, s predlansko obeležitvijo 1500-letnice imenovanja prvega koprskega škofa Nazarija leta 524 pa je bila tudi na simbolni ravni presežena praksa, po kateri sedanji prebivalci Kopra dosežkov svojih predhodnikov niso enakovredno obravnavali. Koper je bil od 14. do 17. stoletja eno najpomembnejših mest beneške republike, njegovi prebivalci so bili pomembno vpeti v evropsko renesanso, znanost, umetnost ... Tega se prav po zaslugi Petra Štoke vse bolj zavedamo tudi v Sloveniji.

Zakaj na uspehe in dosežke Koprčanov v srednjem veku nismo gledali s ponosom? Ali za nas niso bili zanimivi, ker so bili romanskega porekla?

“Očitno smo Slovenci v Kopru postali dovolj udomačeni, da nas zanima tudi to, kar je bilo tukaj, preden je mesto postalo naše v modernem političnem smislu. Pred tem je bilo to pretežno italijansko mesto. Tudi ta zgodovina je postala naša zgodovina. Veliko Koprčanov je sem prišlo po drugi svetovni vojni, tudi moji starši so bili med njimi, zato se nimam za staroselca, in so s seboj prinesli zgodbe svojih krajev. Koper so doživljali kot mesto s pristaniščem, Tomosom, kot okno v svet. Marsikateri, tudi bolj izobražen Koprčan, svoje mesto pred letom 1945 pozna le površno, o njegovem srednjem veku pa ni vedel praktično ničesar. Ne gre zato, da bi na novo pisali zgodovino, ampak zato, da se zavedamo naših rojakov svetovnega dometa.”