Pater Karel Gržan: “Bistveno je ljubiti in biti ljubljen” (INTERVJU)

Do Konjskega vrha pri Lučah ob Savinji in patra Karla Gržana je tisti dan vodila meglena, deževna pot. Savinja je tekla po svojem koritu, ob njej pa so gradbeniki popravljali škodo, ki so jo pustile avgustovske poplave. Tudi pater, ki živi v družbi kobile Kapre na idilični domačiji sredi gozda in med dvema potokoma, je tisti dan zrl smrti v oči. Potoka sta pokazala povsem drug, besen obraz. Narasla voda je odnesla most, ki ga povezuje s svetom in grozila, da bo odnesla tudi hlev. Ker kobila Kapra ni hotela iz hleva, je pater ostal pri njej. Prijatelja v nesreči pač ne zapustiš. Rešil ju je star, manjši mlin, ki se vodni sili ni vdal. Potok se je umiril, ampak pater Karel Gržan in njegovi sokrajani podobe groze še vedno sanjajo.

Z vero v človeka

Rojen leta 1958 v Celju, v partizanski družini, ki ga je v njegovih odločitvah zmeraj podpirala, četudi ne vedno razumela, se je Karel Gržan že zarana soočil s svojo drugačnostjo. Je dislektik, kar pomeni, da mu črke pred očmi oblikujejo drugačna zaporedja, kot bi bilo želeno. Zaradi uma, ki ga ni bilo moč utiriti, se je komajda izognil šoli s prilagojenim programom, najslabše mu je šlo pri slovenščini. V srednji gradbeni tehniški šoli je svojo disleksijo že bolje nadzoroval, na teološki fakulteti pa se povsem poglobil v branje in pisanje, svoj miselni svet pa dopolnil z doktoratom znanosti s področja literarnih ved. Poleg obvezne študijske literature so mu pot znanja močno osvetlili antični filozofi Platon, Sokrat in Aristotel, pa srednjeveški mislec Tomaž Akvinski in slovenski modreci Anton Trstenjak, Andrej Detela in Taras Kermauner, ki ga opisuje kot svojega duhovnega očeta. Naučil ga je, da se od človeka, ki se z nami v vsem strinja, ne moremo naučiti ničesar novega. Oboževal je drugačna stališča, saj so omogočala razpravo. Kar je, če vprašate patra Karla Gržana, zelo pomembno. Različne osebnostne resničnosti nam vendar odpirajo uvide v drugačne svetove. Nas bogatijo, ne siromašijo. In ko si radoveden, te pot pelje v različne smeri. Denimo k starovercem, megalitom, kozmološki arhitekturi, s katero so naši predniki po koordinatah ozvezdij označevali tudi slovenska tla. Avtor več kot 50 knjig je v širšo javnost stopil prvič, ko je odprl Don Pierinovo komuno za dekleta. V Jurkloštru je odkril grob Veronike Deseniške ter nas prepričal, da je njena ljubezen s Friderikom II. Celjskim enakovredna Romeu in Juliji. V času pandemije je opozarjal na manipulacije, na katere znanost še zdaleč ni imuna. Je kritik kapitalizma in hrematizma ter si želi, da bi ekonomija iz svojih vrst izobčila legitimno kopičenje in bogatenje posameznikov. Boli ga ozkoglednost našega šolskega sistema, ki iz talentiranih otrok dela avtomate. Še najbolj pa je pater Karel Gržan sočuten sogovornik in srčen prijatelj svojim župljanom v Lučah pri Savinji, Solčavi in Ljubnem ob Savinji, ki odkrito pove, da 'štalo' v glavi in negativno energijo sprosti med čiščenjem hleva, v katerem biva kobila Kapra.