Partizanska tiskarna Slovenija je dopolnila 80 let
Iz Partizanske tiskarne Slovenija so 18. septembra 1944 poslali prvih 4000 v njej natisnjenih izvodov Partizanskega dnevnika. Do 1. maja 1945 so, na še vedno delujočem stroju, natisnili še 1,3 milijona drugih časopisov in tiskovin. V divji, globoki grapi V studencih pod Vojskim, avtentično ohranjen spomenik tiskani besedi praznuje 80. obletnico.
Uvodne izvode Partizanskega dnevnika so od jeseni leta 1943 ciklostirali v cerkljanskem Zakrižu. V novozgrajeni Tiskarni Slovenija so 18. maja leta 1944 natisnili 248. številko edinega dnevnika v okupirani Evropi. 80 let pozneje se v povsem prvobitno ohranjeni tiskarni mnogi zamislijo o letih, ko je bila slovenska tiskana beseda bolj zaželena kot hrana, pa tudi o današnjem pojemanju slovenskih časopisov. Partizanski dnevnik ima v Trstu naslednika v Primorskem dnevniku.
Oskrbnik muzejske tiskarne Andrej Bončina na hitrotiskalnem stroju, ki so ga med NOB pretihotapili iz Milana, obiskovalcem natisne uvodno v tiskarni natisnjeno številko Partizanskega dnevnik. Popelje v čas, ko so bili dnevni časopis in ob njem še 1,3 milijona natisnjenih knjižic in drugih tiskovin, bistveni za vero v svobodo in boljše čase.
Spust v tiskarno z Vojskega po divjem gozdu ali dvig s kanomeljske doline ob številnih slapovih je strm, a se splača. Šest avtentično ohranjenih in opremljenih barak pripoveduje zgodbo o trdem delu okrog 50 delavcev tiskarne, ki so se stiskali nad stavnico s tisoči svinčenih črk. Pripoveduje o pogumu, skromnosti, iznajdljivosti, sodelovanju z mnogimi, ki so skrbeli, da je časopis osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko dosegel tisoče domov. “Vsaka stran nosi pogum, vsak stavek odločnost. Tu se je rojevala beseda za prihodnost,” Bončina obiskovalcem na drugi, tudi še delujoči stroj, natisne pozdravno kartico. Natisne jo za spomin in za opomin!
