Primorski zdravniki v Zambiji: Operacije v soju svetilk na telefonih

Muzungo. Belec. To so najprej opazili ljudje v Nangomi, vasici v osrednji Zambiji, ko je iz reševalnega vozila kitajske izdelave, starega kakšnih 30 let, stopil prvi izmed petčlanske odprave. Z reševalnim vozilom se je pripeljala tudi sestra Veronica, ki vodi tamkajšnjo bolnišnico Nangoma Mission Hospital. To je pomenilo, da je na pomoč prispela nova skupina zdravnikov.

Blaž Maver iz Pivke, Maša Lukež iz Brežic, Tina Malalan z Opčin ter Klemen Pahor in Jaka Vitez iz Kopra, štirje mladi zdravniki in fizioterapevt, so namreč nadaljevali delo predhodnih slovenskih odprav, ki se v Nangomi vrstijo od leta 1990. Sprva so sicer načrtovali, da bi šli v Papuo Novo Gvinejo in Kenijo, a se ni izšlo, tako da so v knjigo prijav na Infekcijski kliniki v Ljubljani vpisali Zambijo. “Na koncu se je Zambija izkazala za najboljšo izbiro, saj smo delali v bolnišnici. Povsod drugod se dela v ambulanti, kjer ni na voljo nikakršnih preiskav, laboratorija ...,” pove 27-letni Blaž Maver, ki je februarja končal medicinsko fakulteto in pridobil naziv doktor medicine. Prijavo za odpravo so oddali poldrugo leto pred odhodom in začeli zbirati denar - ocenili so, da potrebujejo približno 12.000 evrov. S koncerti, prodajo majic in pomočjo donatorjev jim je uspelo.

Prve odprave že v sedemdesetih letih

Sekcija za tropsko medicino na infekcijski kliniki v Ljubljani organizira humanitarno-medicinske odprave že od sedemdesetih let. Februarja 1977 je odšla na pot prva. V Centralnoafriško cesarstvo so se podali Franjo Pikelj,Peter Kobler in tedanji predstojnik Infekcijske klinike Radoslav Žargi. Njihova naloga je bila proučiti možnosti za to, da bi tam delovala tropska ambulanta. Študija je pokazala, da bi z njeno postavitvijo število bolnikov naraščalo in bi dejavnost lahko širili, a zgodilo se ni praktično nič. Potem pa so leta 1989 na medicinski fakulteti uvedli izobraževanje v okviru izbirnega predmeta tropske medicine. Prva odprava zdravnikov in študentov medicine je tako pridobljeno znanje šla preverit v Afriko leto kasneje. Od takrat so tovrstne odprave na nerazvita območja, kjer je bore malo zdravnikov ali jih sploh ni, stalnica.

Nankoma je od Lusake, glavnega mesta Zambije, oddaljena približno 200 kilometrov. Kolibe iz lesa in blata (vendar s stacionarno celico za telefon in modem) so dom kmetov, ki živijo od svojih skromnih njiv. Malce premožnejši, ki so zaposleni in prejemajo osebni dohodek, pa si lahko privoščijo pritlično, sicer zelo preprosto zidano hišo. V vasi je še kakih pet trgovinic, manjša tržnica in seveda bolnišnica, nizka stavba z modro fasado, ki jo obdaja obzidje, pred katero večino časa poseda množica ljudi. Člani odprave so bili nastanjeni v manjši hiši ob bolnišnici.