Nora plačna uravnilovka
Foto: Petra Vidrih

Nora plačna uravnilovka

7. Val

Ob bliskovitem, samopašnem preurejanju sveta mimo okorele Evropske unije, plače niso zelo pomembna stvar na svetu. Niso niti v Sloveniji. Ker je v plačah zaznati kanec optimizma, vendarle nekaj besed o njih. Optimizem se nanaša na rast plač nad inflacijo. Plačna uravnilovka z optimizmom nima opraviti nič. Čeprav jo je povzročila hitra rast najnižjih plač, smo slednje v socialni Sloveniji lahko veseli.

Statistiki so pravkar postregli s podatki, ki jih je o plačah dobro poznati. Povprečna bruto plača, ki sicer bolj malo pove, je lani zrasla za 6,2 odstotka, neto nekoliko manj. Pokojninam bodo čez nekaj dni za oba meseca dodali 4,5 odstotka. Javne uslužbence so že razveselili in mnoge razjezili s tri- do desetodstotnim pribitkom k plačam. Slednji je zgolj prvi od šestih pribitkov, ki jih bodo najbolje plačanim, za vse do 76-odstotne rasti plač, izplačali do leta 2028. Gre za funkcionarje, pri katerih je reforma zgrešila smer. Ali pa je morda tudi ni?

Je prav, da bo dekle, ki je pravkar začelo pomagati v kuhinji zavoda, dobilo 950 evrov čiste plače? Slabih 20 evrov več kot njena vrstnica decembra. Plača je nizka, a omogoča preživetje. Gre za minimalno plačo, ki se je v zadnjih 15 letih precej več kot podvojila. Nekaj bodo navrgli dodatki, v skrajnem primeru socialne pomoči. Te, vsemogočemu administriranju, pisanemu na kožo iznajdljivih navkljub, Sloveniji še dajejo predznak močne socialne države.

Gospodarstvo zaradi rasti minimalk ni propadlo. Le napolnilo je naša ušesa z glasnimi jadikovanji. Kimamo mu, da so plače preobremenjene. A niti zaradi teh bremen, ob nizko obdavčenem kapitalu, ne propada.

Le pet, šest let nazaj bi pomočnica dobila pol nižjo plačo. Minimalno plačane so poti vodile po pomoč v dobrodelne organizacije. Žal se zaposlenim, navkljub višjim minimalnim plačam, to še dogaja. V primerjavi z mladimi programerji, laboranti in številnimi poklici z višjo ali visokošolsko izobrazbo, ki začenjajo pri nekaj sto evrov višji čisti plači, je za najslabše plačane v Sloveniji dobro poskrbljeno. Dragocen dvig najnižjih plač je Slovenijo zapeljal v veliko, nepotrebno in nestimulativno uravnilovko.

Gospodarstvo zaradi rasti minimalk ni propadlo. Le napolnilo je naša ušesa z glasnimi jadikovanji. Kimamo mu, da so plače preobremenjene. A niti zaradi teh bremen, ob nizko obdavčenem kapitalu, ne propada. Ob znatni lanski, povprečni 6,2-odstotni rasti bruto plač, so družbe z rezultati segle višje kot marsikje v Evropi. Res je z rekordnimi izplačili za uspešnost največ kanilo v žepe peščici bolje plačanih. Kljub temu so plače rasle vsem zaposlenim. Žal samo zato, ker delavcev na trgu primanjkuje in bi se brez njih številne družbe res začele utapljati. V javnem sektorju so deficitarne delavce spregledali. Gašenje požarov s stimulacijami izven sistema v domovih starejših, šolah, zdravstvenih domovih ... ne daje rezultatov.

Za javni sektor natančno vemo, da je večina zaposlenih stlačena okrog povprečne plače in pod njo. V gospodarstvu je podobno. S to razliko, da o tem in o uravnilovki lahko sklepamo le iz statističnega podatka, da kar dve tretjini vseh zaposlenih v Sloveniji prejemata precej nižjo plačo od lanskih povprečnih 1500 čistih evrov.

Še skok med funkcionarje, ki so si z reformo najbolj bogato postregli. Izvzeti so le župani najmanjših, ne povsem resnih občin z manj kot 2000 prebivalci. Funkcionarji vse do 76 odstotkov višjih plač v tem mandatu ne bodo dočakali.

Ker je predsednica države Nataša Pirc Musar edina, ki je javno potarnala nad svojo “nizko” plačo, bržčas niti s povišanjem ne bo zadovoljna. Decembra je z dodatkom za delovno dobo prejela 6714 bruto evrov. Januarja je z 12-odstotno poravnavo 2700 evrov celotnega povišanja plače do leta 2028, dobila dobrih 7100 bruto evrov. Polnih 8821, z delovno dobo okrog 9500 bruto evrov, bo dobila, če jo bodo Slovenci ponovno izvolili. Podobno velja za vseh pet predsednikov z najvišjo plačo. Le zakonodajni in izvršni funkcionarji bodo celotno povišanje dočakali šele v prihodnjem mandatu.

Razmerje med najnižjo in predsedničino plačo 1 proti 6,8 ni bog ve kaj. Ko bo pomočnica v kuhinji napredovala za deset razredov, bo razmerje še precej nižje. Ker Pirčeva in drugi predsedniki državnih organov vedo, da kolegi v državnih družbah dobivajo do 15- krat višje mesečne zneske, jim januarski 12-odstotni pribitek od celotnega povišanja verjetno res ni narisal nasmehov na obraze. Dejstvo, da funkcionarjev nikoli ni manjkalo, da bi marsikoga z lahkoto pogrešali, je kljub temu le eden od razlogov, zakaj je najvišje povišanje plač prav njim reformni plačni strel v prazno.