Neva Zajc: “Novinar se nikoli ne bi smel odreči svoji odgovornosti do iskanja resnice”

Letos ste postali častna občanka Kopra. Kaj vaša notranja Izolanka poreče na ta naziv?

“Tudi kot Izolanka sem zelo vesela in ponosna na ta naziv, saj se nikoli nisem omejevala na kraje stalnih ali začasnih prebivališč. Meja nikoli nisem imela rada in ves čas sem se zelo trudila, da jih presegam. Po drugi strani sem se vedno počutila kot multipla identiteta, čeprav mi je nekoč nek znan slovenski psihiater, s katerim sva skupaj sedela v svetu RTV, rekel, da je to shizofren položaj. Pa ni. Vse je odvisno od zornega kota. Kadar sem v tujini, sem Slovenka, kadar sem v Sloveniji, sem Primorka, na oboje enako ponosna. Tudi v obmorskem prostoru zlahka prehajam iz enega v drug položaj. V življenju smo lahko marsikaj. Pomembno je, da smo spravljeni s seboj.”

Izolanka, ki ne mara meja

Neva Zajc nikoli ni marala meja. To dokazuje že dejstvo, da je letos kot Izolanka postala častna občanka Kopra. Skozi vso svojo kariero je z vsestranskim delovanjem na področju kulture mestu Koper in širši regiji posvetila vso svojo ustvarjalno energijo. Med drugim je bila pobudnica ter soustanoviteljica festivala Primorski poletni festival, predsednica frankofilskega Društva Peter Martinc, dolga leta pa je delovala kot novinarka in urednica kulturnega programa na Radiu Koper. Radijski poslušalci bodo Nevin glas vselej povezovali s filmom, gledališkimi predstavami, literaturo, likovno umetnostjo, predvsem pa z oddajo Iz kulturnega sveta. Še preden je vstopila v svet novinarstva, je Neva Zajc na ljubljanski Filozofski fakulteti študirala francoščino in angleščino, kasneje pa odpotovala v Francijo, kjer je študirala na znameniti univerzi La Sorbonne. Ko se je, kot rada pove, iz Pariza vrnila “s kovčkom in klobučkom”, je odvihrala naravnost na Radio Koper, kjer je uspešno opravila razgovor za službo, ki jo je opravljala kar 41 let. V dolgoletni delovni karieri je bila mentorica številnim mladim, ki jim je s srčnostjo predajala skrivnosti novinarskega dela. Vsa leta je soustvarjala in še soustvarja kulturne politike v lokalnem okolju. Med drugim je prispevala k oblikovanju Lokalnega programa kulture koprske občine ter Istrske kulturne strategije PIKA. Zaslužna je za dokumentiranje in ohranjanje spomina na življenje in delo pisatelja ter akademika Borisa Pahorja.