Neda Rusjan Bric: “Mi smo lahko eksperiment za vsa druga mejna območja”

Prav tu, sredi Trga Evrope, skupnega trga obeh Goric, ste lanskega 18. decembra zavriskali od veselja, ko je komisija razglasila zmagovalca EPK 2025. Ni ravno običajno, da Evropska prestolnica kulture postaneta dve mesti v dveh državah. Se je evforija že kaj polegla?

“O moj bog! Kje je že to! (smeh) Evforija se je polegla že takoj decembra. Nismo imeli dosti časa za praznovanje, ker je bilo treba takoj začeti z delom. Še dobro, da so sledili novoletni prazniki, da je naša ekipa lahko vsaj malo zadihala, saj smo bili sicer nenehno v pogonu, ker smo morali nadoknaditi zamujeni čas. Roki za kandidaturo so namreč, ker je za vodenje postopka zadolženo ministrstvo za kulturo in je bilo tam leta 2018 kar nekaj povolilne negotovosti, v Sloveniji začeli teči štiri mesece kasneje kot v Nemčiji. Zato so nemško prestolnico kulture za 2025, Chemnitz, razglasili že oktobra. Svoje je k zamudi nedvomno prispevala tudi epidemija covida-19. In tako smo šele decembra izvedeli, da januarja začnemo. Za primerjavo: izbor EPK 2026 se bo zaključil že konec letošnjega aprila, torej bosta imeli izbrani mesti dobrega pol leta več časa za pripravo kot mi. Tako da se nam v bistvu zelo mudi. Do leta 2025 se sicer zdi še daleč, a že samo priprava prijavne knjige za kandidaturo je trajala skoraj štiri leta. Zdaj pa bo treba vse to, kar smo zapisali v tej knjigi, tudi uresničiti.”

“In umetnost ne more biti samo lepa. Ker če je družba umazana, bo tudi slika v tem zrcalu grda. In namesto da kritiziramo umetnost, se raje vprašajmo, zakaj nam kaže takšno sliko.”

Pred vami je zares še ogromno dela. Kakšni so naslednji koraki?