Ne le okras, suhi zidovi so del identitete

Še pred dobrimi tridesetimi leti je bila večina cest na Krasu makadamskih, tudi tista med Lokvijo in odcepom za Lipico. “Ko smo vozili po njej, se je dvigal tak prah, da zidov na obeh straneh ni bilo videti. Zmanjšali smo hitrost, da smo prišli skozi oblak prahu. Potem pa so cesto asfaltirali in na obeh straneh odstranili suhe zidove,” se Boris Čok, prav tako kot večina domačinov, še dobro spominja ceste. “Nekoč je prišel cesto pogledat inšpektor za ceste in je vprašal, kaj so naredili. Ovinki so namreč ostali. Smiselno bi bilo, da bi zgradili drugačno traso. Poleg tega pa to ni bil pravi asfalt, temveč nekakšna zmes kamenčkov in asfalta. Ko so se kamni zgladili, je to postala smrtno nevarna cesta. Mi, domačini, smo to vedeli. Tisti, ki pa so prihajali od drugod, so ob slabem vremenu zleteli s ceste.”

Na podoben način so zgradili cesto, ki vodi skozi Pliskovico in Veliki Dol do Komna. Stare zidove so odstranili, varnost pa se ni bistveno izboljšala.