Naravni spomenik Krčnik: neokrnjena oaza sredi Brd
Na skrajnem zahodu valovite briške pokrajine, ki jo prekrivajo številni vinogradi, se obiskovalcu odpre povsem nov svet: pod vasjo Kožbana je potok Kožbanjšček izdolbel slikovito sotesko Krčnik s koriti in z naravnim mostom.
Obisk soteske je v teh vročih poletnih dneh prava priložnost za odklop in tudi za prijetno osvežitev. V dolino potoka zavijemo v vasi Neblo (pri Peternelu). Po cesti, ki vodi v Kožbano, se lahko do Kotlin in više ležečega Krčnika pripeljemo kar z avtomobilom ali s kolesom. Veliko boljše pa je, da si vzamemo čas in se po dolini odpravimo peš. Sprehod ob potoku je sicer prijeten v vseh letnih časih, poleti pa je razgibana in precej divja podoba Krčnika pravi balzam tudi za (razbeljeno) dušo. Izredno slikovita korita z imenom Krčnik so dolga okoli 40 metrov, široka od pol metra do šestih metrov in do šest metrov globoka. Najbolj nenavadna je prva, ogromna draslja. Draslja ali kotlica je kroglasta kotanja v strugi vodotoka, v katero voda zanese kamne in pesek. Vodni tok jih vrti in jo s tem neprestano dolbe. Potok pada vanjo v približno 1,5 metra visokem slapiču. Približno na sredini kotlice se razpenja naravni most, ki je lepo zaobljen in gladek, saj ga je ustvarila deroča voda z brušenjem. Takih mostov je v Sloveniji zelo malo; večinoma so bolj robati, nastali s preperevanjem kamnine. Korita se nadaljujejo z ozkim žlebom, mestoma širokim komaj pol metra, ki ga prekinjajo manjše draslje. Na koncu se korita odprejo v sotesko s strmimi stenami, ki se kmalu izteče v ozko dolino.
