Največjo moč za nujne spremembe nosi posameznik

Za več desetletij raziskovalnega dela, pravzaprav za rezultate, ste prejeli več nagrad. Za raziskovanje živega srebra (Hg), ki je bilo desetletja na vrhu vaših prioritet, doma naziv ambasadorke znanosti in Zoisovo nagrado. Nedavno pa še svetovno nagrado za življenjsko delo na področju te kovine. Kaj vam nagrada pomeni?

“Naš razvoj analiznih metod je ključno prispeval, da sedaj razumemo globalni ciklus Hg. Nagrada je bila sicer podeljena meni, a jo razumem kot nagrado vsem skupinam IJS in vsem, ki so z nami sodelovali oziroma smo z njimi sodelovali mi. Doma in po svetu. Na interdisciplinarnem področju okolja in zdravja sam ne moreš narediti nič. Samo kombinacija sodelovanja prinese uspehe. Da jih dosegamo, nam pomeni največ. Čeprav sem se nominacije sprva branila, saj nikoli ne delamo za nagrade, je občutek, da je naposled prišla v Slovenijo, dober. Nominirani so bili odlični kandidati iz večjih držav, ZDA in Kanade na primer, ki v raziskave vlagajo neprimerljivo več denarja kot Slovenija. Moram pa reči, da tudi Slovenija prepoznava odličnost znanstvenega dela.”

Gara, ker ve, zakaj

Analizna kemičarka, raziskovalka dr. Milena Horvat, že 23 let vodja odseka za znanosti na Inštitutu Jožef Štefan, je tega zdavnaj vpisala na svetovni zemljevid. Je sobotra globalne konvencije Minamata, ki varuje ljudi in okolje pred strupenim živim srebrom, in nedavna dobitnica svetovne nagrade Kathryn R. Mahaffey za življenjsko delo pri raziskovanju te strupene kovine. Sočasno je dekanja in predavateljica na podiplomski šoli Jožef Štefan, predavateljica na številnih univerzah doma in po svetu ter z objavami ena najpogosteje citiranih raziskovalk. Zaposlujejo jo uporabne raziskave vpliva kemikalij na okolje in zdravje ljudi. Vodi vrsto mednarodnih projektov s tega področja in pravkar začenja ogromen evropski projekt globalnega monitoringa Hg - GMOS-Train v podporo uresničitvi konvencije Minamata. Ob vsem tem nas je sprejela drugi dan šolskega leta, vesela rekordnega vpisa podiplomskih študentov, v novem, vrhunsko opremljenem Odseku za znanosti IJS, katerega 70. obletnico pravkar obeležujejo s priložnostno razstavo. Z znanstvenico smo se pogovarjali o pomenu in rezultatih raziskav vpliva kemikalij na okolje in zdravje ljudi, pa tudi o prepovedanem živem srebru in varnem uživanju rib, ki kopičijo najbolj nevarno metilno obliko te kovine. Ker opravlja vsaj tri do štiri službe, nas je zanimalo, kako zmore. “Zakaj ne bi delal, če imaš motivacijo in si zdrav? Rada delam in vsako delo mi je všeč. Rada tudi gospodinjim, pospravljam, vrtnarim. Pridelam vso domačo zelenjavo. Imamo celo vinograd. Ko gremo na morje, ribarimo in z veseljem pojemo vse male ribice, kijih ujamemo.” Je družabna. Zato pravi, da je “največji čar, ker me delo druži z ljudmi. Nikoli nisem sama, vedno soustvarjam. Vse ostalo je stvar dobrega načrtovanja. Zavedam pa se, da z delom ne smem preobremeniti zdravja. Zlasti spanja. To bi bilo slabo za družino, delo in sodelavce”.

Zakaj ga ne prepoznavamo Slovenci? Če bi bila športnica, bi bila velika zvezda. Mi pa vas, žal, komaj poznamo.