“Najlepši predmeti so tisti, ki so neuporabni”

Znano je, da so se na Reko v letih 1919 in 1920, v času 15-mesečne D'Annunzijeve okupacije tega kvarnerskega mesta, zgrinjali številni bodoči fašisti in futuristi, da bi se učili od velikega mojstra propagande in ustvarjalca fašistične ikonografije, predvsem pa uživali v bakanaličnem razvratu, ki ga je omogočil eden najbolj opevanih italijanskih pesnikov in vojnih herojev, ki je bil zaradi lojalnosti precejšnjega dela italijanske vojske in skorajda statusa pop ikone venomer nevaren trn v peti italijanskim politikom. Tudi v času fašizma, ko je Benito Mussolini kroničnemu zapravljivcu in večnemu dolžniku D'Annunziu pretkano omogočil, da se na stroške italijanske države “igračka” z urejanjem svojega poslednjega spomenika, Vittoriala, in se tako umakne od oči javnosti. Mussolini je tako ustregel vsaki njegovi muhi, dovolil mu ni edinole zgraditi zasebnega letališča. Bojda zato, da mu ne bi ušel.