Luka Koper predstavlja velik del zaposlenih, prihodkov in dobička 
obalno-kraške regije.
Luka Koper predstavlja velik del zaposlenih, prihodkov in dobička obalno-kraške regije. Foto: Zdravko Primožič/FPA

Vzponi, padci in priložnosti primorskega gospodarstva: “Naenkrat smo postali regija z veliko drobiža in malo bankovci”

7. Val

Istrabenz, Intereuropa, Droga, Primorje, Hit ... To je le nekaj podjetij, ki so pred dobrimi 20 leti veljala za hrbtenico primorskega in tudi slovenskega gospodarstva. Danes je primorska gospodarska krajina precej drugačna. Nekaterih velikanov ni več, so pa drugi akterji - novi in inovativni. A čeprav so mnoga podjetja uspešna v podjetniškem smislu, je Primorska izgubila velik del svojega naboja in vpliva.

Obalno-kraško gospodarstvo je bilo bržkone na vrhuncu moči v obdobju od konca 90. let prejšnjega stoletja do nekaj let pred finančno krizo. Bilo je drugo najmočnejše gospodarstvo v državi, lani je bilo, denimo, šele v na šestem mestu. Tu je bila doma kopica izjemno uspešnih podjetij, tudi kapitala v času privatizacije ni manjkalo. “Če ne bi propadla ideja o združitvi Banke Koper in zavarovalnice Adriatic, bi regija dobila močan finančni holding, ki bi kupoval deleže v podjetjih. Tako bi upravljanje podjetij, kapitalska in gospodarska moč ostali tukaj,” je prepričan Robert Rakar, direktor Primorske gospodarske zbornice.

Točko preloma vidi prav v propadu te ideje. Trije lastniki, Istrabenz, Luka in Intereuropa, so banko potem prodali italijanskemu kupcu. Kar naenkrat so dobili veliko kapitala, ki so ga usmerili v različne naložbe, velikokrat preveč drzne, celo zgrešene. “Hkrati so različni skladi začeli kupovati delnice istrskih podjetij in s tem odprli vrata 'divjemu' delničarstvu. Podjetja so slabela, lastniki so kapital počrpali. V obdobju 2004-2009 je iz podjetij v regiji odteklo za približno dve milijardi kapitala. V poslovanju Istrabenza je nastala milijardna luknja, obveznosti Luke Koper so se povečale na 200 milijonov evrov. Podobno je bilo tudi v Intereuropi, kar je bilo zanjo skoraj pogubno,” našteva Rakar.

“Zdaj, ko je že vsem jasno, da se je treba fokusirati na visoke tehnologije v službi zelene in trajnostne prihodnosti, nam ostane le to, da skušamo ujeti vlak in dohiteti ostale regije v Evropi.”

Tomi Ilijaš

direktor podjetja Arctur

Si želite prebrati celoten članek?

Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR

Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.

Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.

Powered by 4EGI

Že imate aktivacijsko SMS kodo?

Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.

ALI

Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Postanite naročnik
  1. Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  2. Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
  3. Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.