(INTERVJU) Metod Di Batista: “Ideologija trajnostne mobilnosti dela veliko škodo celotni družbi”

“Odgovor je zelo kompleksen. Razlogov je več in so zelo različni. Vse naše avtoceste so take, kot so bile načrtovane pred 30, 40 ali 50 leti. Danes nenehno poslušamo, da ne bomo stalno širili naših avtocest, pa še niti ena ni bila razširjena. Zdaj pa pomislite, če poznate kakšen infrastrukturni objekt, ki nespremenjen zdrži 50 let. Vsako infrastrukturo je treba spreminjati in jo prilagajati novim razmeram.”

“Jaz sem za promet specializiran gradbenik. Poznam veliko pravih gradbenikov prometnikov, vendar moram reči, da je v zadnjih desetih ali petnajstih letih to stroko zelo malo slišati. Ogromno je nekih ideologij o trajnostni mobilnosti in novih pristopih v prometu. Ampak to je le ideologija, ki ne temelji na strokovnih podlagah. Govorijo o Dunaju, kako se je povečal promet, ko so razširili avtocesto … To je škodljiva in napačna ideologija. Morali bi poslušati in delati po principu prometne stroke, ki temelji na analizah prometa. Promet praviloma raste z enako stopnjo kot gospodarska rast. Lani je bila rast prometa celo hitrejša.”

Prisoten ob gradnji vseh slovenskih avtocest

Metod Di Batista je 75-letni inženir gradbeništva, doma iz Reteč pri Škofji Loki, ki je cestam zapisan od začetka svoje kariere. Še kot študent na praksi je sodeloval pri gradnji prvega avtocestnega odseka od Vrhnike do Postojne, njegova prva prava naloga je bilo pridobivanje projektne dokumentacije in zemljišč za zahodno ljubljansko obvoznico, od takrat dalje pa je bil v takšni ali drugačni vlogi prisoten ob gradnji vseh preostalih odsekov slovenskih avtocest. Na Republiški skupnosti za ceste je bil najprej referent in potem svetovalec, vodja oddelka in vodja sektorja, na Republiški upravi za ceste pa je bil pomočnik direktorja. Na Darsu je kot član prve uprave skrbel za tehnično pripravo in izvedbo, deset let je bil glavni direktor DDC (največje družbe za inženiring pri nas), po umiku iz javnih funkcij pa je pred upokojitvijo še pol leta delal v Zidarjevem SCT-ju. Prvi dve leti v pokoju je pisal in izdal knjigo o gradnji slovenskega avtocestnega križa z naslovom Med vrhovi in brezni, potem pa se je vrnil v stroko in je trenutno prokurist v družbi za svetovanje in inženiring Sloman. Aktiven je tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Je navdušen jamar, bivši alpinist in jamski potapljač ter še vedno strasten kolesar in hribolazec.