Mesar na veji

V naravi vse prepeva, tako ptice, ki so čez zimo ostale doma, kot tudi tiste, ki so se komajda vrnile iz selitve. Med slednjimi je tudi rjavi srakoper (Lanius collurio), posebnež med pticami z nekaterimi nenavadnimi lastnostmi. Njegovo petje sicer bolj kot ne spominja na cvrčanje, je pa zmožen oponašati petje drugih vrst. Srakoperje brez težav spoznamo, saj na videz izgledajo kot manjše kopije sokolov ali drugih manjših ujed. Posamič posedajo na vrhu grma v živi meji, kjer oprezajo za žuželkami na travniku ali pašniku. Moje neposredne izkušnje s srakoperjem so bile milo rečeno boleče. Ko sem se udeležil enotedenskega obročkanja ptic na obročkovalski postaji pri Vrhniki pod vodstvom mojstra teh veščin Igorja Brajnika, smo ptice na selitvi lovili v posebne mreže, da bi jih popisali, izmerili ter jim nataknili obroček na nogo. Hitro sem se priučil nežnega in hitrega odmotavanja ptic iz mreže. Ko pa sem iz mreže reševal rjavega srakoperja, sem bil nepreviden in me je s svojim močnim kljunom pošteno uščipnil.